Vidiki novega desničarskega radikalizma

Theodor W. Adorno

Prevod: Alfred Leskovec

Spremna beseda: Jernej Kaluža, Volker Weiß

Desničarski radikalizem ni psihološki in ideološki problem, ki bi se ga reduciralo na ostanke totalitarnosti, temveč je sistemski, ekonomski in družbenopolitični problem. Prvič izdani niz Adornovih predavanj zajema strukturno analizo pogojev vztrajanja fašizma ter populističnih, marketinških trikov koncepta sprave v pozivih k prenehanju razčiščevanja preteklosti. Prav zaradi strukturne analize in vztrajanja podlage, ki generira fašizem in v katero so ujeti njegovi sledniki, je Adornovo razmišljanje iz leta 1967 srhljivo aktualno, kakor da bi ga napisal za današnje dni. Kot pravi sam, je s svojim razmišljanjem hotel odpreti oči prav sledilcem in tistim, ki jih fascinira navidezna moč fašizma: »Vprašanje, kaj pomeni razčiščevanje s preteklostjo, zahteva pojasnilo. Izhaja namreč iz formulacije, ki je kot parola v zadnjih letih postala kar najbolj sumljiva. Z razčiščevanjem s preteklostjo v tej jezikovni rabi ni mišljeno resno obravnavanje preteklega, odpravljanje njegovega uroka z jasnim ozaveščanjem, temveč ravno nasprotno: pod njim hočemo dokončno potegniti črto in ga po možnosti izbrisati iz spomina. Po gesti, da je treba vse pozabiti in odpustiti, ki naj bi se spodobila za tistega, ki se mu je godila krivica, posegajo namreč privrženci tistih, ki so delali to krivico. V eni izmed znanstvenih razprav sem nekoč zapisal, da se v rabljevi hiši ne sme govoriti o vrvi, saj se lahko porodi resentiment. Vendar pa je dejstvo, da se težnja nezavednega zavračanja krivde, ki pravzaprav sploh ni tako nezavedno, na tako nesmiseln način povezuje z idejo razčiščevanja s preteklostjo, dovolj velik povod za razmišljanja, ki se nanašajo na področje, ki še tudi danes vzbuja tolikšno grozo, da se obotavljamo izrekati njegovo ime. Preteklosti se hočemo otresti: po eni strani upravičeno, saj v njeni senci sploh ni mogoče živeti in ker ni videti konca strahu, če naj se krivda in nasilje vedno znova poravnavata le s krivdo in nasiljem; po drugi strani pa neupravičeno, ker je preteklost, ki bi ji radi utekli, še kako živa. /…/ Tu ne bom načenjal vprašanja o neonacističnih organizacijah. Nadaljnji obstoj nacionalsocializma ‘v’ demokraciji je po mojem prepričanju potencialno nevarnejši od nadaljnjega obstoja fašističnih teženj, ki se usmerjajo ‘

Knjigi sta dodani poglobljeni spremni besedi zgodovinarja in publicista Volkerja Weißa, ki je za svojo študijo