<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Mandel Ernest &#8211; Založba Sophia</title>
	<atom:link href="https://zalozba-sophia.si/avtor/ernest-mandel/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://zalozba-sophia.si</link>
	<description>Zavod za založniško dejavnost</description>
	<lastBuildDate>Thu, 01 Oct 2026 00:11:12 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2018/09/cropped-založba-Sophia-Logo-32x32.png</url>
	<title>Mandel Ernest &#8211; Založba Sophia</title>
	<link>https://zalozba-sophia.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Dolgi valovi kapitalističnega razvoja</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/dolgi-valovi-kapitalisticnega-razvoja/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 01 Jun 2019 22:29:39 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/dolgi-valovi-kapitalisticnega-razvoja/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Marksistična interpretacija
</span></em>
<span style="font-size: 14pt;">Ernest Mandel</span>

Prevod:Maja Breznik
Predgovor: Daniel Bensaïd
Uvod: Francisco Louçã
Spremna beseda: Michel Husson

&#160;

»<em>Mišljenje Ernesta Mandela se upira harmonicistični poenostavitvi, da naj bi kapitalizem že premagal notranja protislovja in dosegel režim neomajne rasti; upira pa se tudi katastrofični poenostavitvi, ki si trmasto zatiska oči pred novimi oblikami svetovnega kapitalizma, zato da bi lahko še naprej v neskončnost napovedovala njegovo končno krizo. Zaradi tega stališča se je znašel v navzkrižnem ognju: obtoževali so ga, da napoveduje krizo, ki je ne bo, kot tudi, da popušča sirenam nekakšnega 'neokapitalizma', gospodarja svojih protislovij. V njegovih očeh so ta protislovja vendarle ostala zares dejanska. Njegov raziskovalni program se je tako pokazal za posebej plodnega. Medtem ko se je vladajoča ekonomska teorija utemeljevala na 'newtonskih lastnostih nekakšnega atomističnega vesolja', je bila njegova teorija dolgih valov v osnovi zgodovinska in je ustrezala epistemološkim zahtevam stvarnega proučevanja gospodarstva.</em>«
- Daniel Bensaïd v Predgovoru h knjigi

&#160;

Prerez 30-letnega Mandelovega raziskovanja zgodovinskega razvoja kapitalizma, povezuje osnovne ekonomske in družbene tendence s političnimi dejavniki. Avtor je posegel v utečeno teorijo o kapitalističnih ciklusih s konceptualnim premikom s ciklusov na dolge valove, obravnavo prehodov z enega obdobja na drugega in povezovanja objektivnih dejavnikov (ekonomskih zakonov) s subjektivnimi dejavniki (npr. družbena gibanja). Izvirnost njegove teorije je zagovor teze, da je izčrpanje po dolgih obdobjih gospodarske rasti resda samodejno in da ga strogo določajo ekonomski dejavniki, toda prehod iz obdobja depresije v obdobje gospodarske rasti je bistveno odvisen od neekonomskih dejavnikov.

Kot pravi avtor: »<em>Nastanek novega ekspanzivnega vala ne more biti notranji – bolj ali manj spontan, mehaničen, avtonomen – iztek dolgega depresivnega vala, naj ta traja še tako dolgo in naj bo še tako resen. Odločilnega preobrata ne določajo zakoni kapitalističnega razvoja, temveč dosežki razrednega boja v celotnem zgodovinskem obdobju. /…/ Zakaj se revolucija leta 1848 ni razširila tudi na Veliko Britanijo? Zakaj se je komuna leta 1871 zgodila v Parizu in ne v Nemčiji? Zakaj je bila ruska revolucija uspešna, nemška revolucija pa poražena? Zakaj je nemško delavsko gibanje kapituliralo pred Hitlerjem leta 1933, medtem ko se je avstrijski in zlasti španski delavski razred dvignil proti fašizmu v obdobju 1934–1936? Zakaj še ni bilo nacionalne splošne stavke v ZDA? Zakaj argentinski delavski razred, ki je organiziral večje število splošnih stavk, še ni izzval buržoazne politične oblasti, medtem ko je videti, da se brazilski delavski razred, ki ima veliko manj izkušenj s stavkami, k temu vsaj pripravlja? Ali te razlike nimajo pomena? Se porazom ni bilo mogoče izogniti?</em>"

Knjiga velja za eno najpomembnejših Mandelovih del, zajema njegova predavanja na Fakulteti za politologijo in ekonomijo na Cambridgeu, dodatni poglavji, ki ju je napisal za drugo angleško izdajo (1995), ter prispevek, v katerem razčlenjuje mednarodno razpravo o teoriji dolgih valov. Pomemben del so izvirna spremna besedila Daniela Bensaïda, Francisca Louçe in Michela Hussona, ki postavljajo Mandelovo teorijo v kontekst sodobnih gospodarskih in družbenih procesov, zato je knjiga namenjena kar najširšemu krogu bralcev in je tako rekoč obvezno čtivo za razumevanje sedanjih družbeno-ekonomskih procesov. S prevodom te knjige dopolnjujemo avtorjevo študijo<em> Pomen druge svetovne vojne</em> (Sophia, 2013).

&#160;

[maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_dolgi_valovi_kapitalisticnega_razvoja.pdf" ]

&#160;

&#160;

<a href="http://radiostudent.si/kultura/humanistika/zibanje-po-morju-kapitalizma"><span style="color: #800000;">Radio Študent, Domen Mohorič, 5. 1. 2016, Humanistika</span></a>

<a href="http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2015/Samo Rugelj; Bukla 116-117"><span style="color: #800000;">Recenzija Bukla, Samo Rugelj; Bukla 116-117</span></a>

&#160;

268 strani, mehka vezava

ISBN 9789616768870]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Pomen druge svetovne vojne</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/pomen-druge-svetovne-vojne/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 28 May 2019 22:20:38 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/pomen-druge-svetovne-vojne/</guid>

					<description><![CDATA[<span style="font-size: 14pt;">Ernest Mandel</span>

Prevod: Marko Kržan
Spremna beseda: Jernej Kosi

&#160;
<div class="field-publikacija-body">

<em>Če je mogoče pomen druge svetovne vojne tako kot pomen njene predhodnice razumeti le v kontekstu imperialistične težnje po svetovni prevladi, lahko rečemo, da je pomembna zato, ker je bila skrajni preizkus relativne moči tekmujočih imperialističnih držav. Njen razplet je za celo obdobje določil specifični vzorec akumulacije kapitala. V svetu, ki ga ureja kapital s podlago v nacionalnih državah, je vojna mehanizem za dokončno razrešitev nesoglasij par excellence. Kajti čeprav vojaška moč ni edina oblika pritiska, s katero se lahko kapitalistična država loti svojih tekmecev, je vendarle najvišja oblika oblasti: oborožena sila, ki jo uporabi zato, da bi vsilila svojo voljo, je odločilni dokaz prevlade imperialistične države. </em>
- Iz knjige

&#160;

Študija druge svetovne vojne Ernesta Mandela med primerljivimi deli izstopa po tem, da se ne posveti le posameznim bitkam in frontam, ampak tudi umestitvi teh bitk in front v širšo politično in ekonomsko sliko prve polovice 20. stoletja. Metodološko gre tako za sintezo, ki uspešno lovi ravnotežje med dolgotrajnimi, manj očitnimi zgodovinskimi procesi (prvi del) ter popisom in analizo posameznih dogodkov (drugi del). Kljub obsežnim opombam in rednemu sklicevanju na podatke je torej jasno, da tudi za to študijo stoji vplivna teorija monopolnega kapitala, po kateri je Mandel najbolj znan. Drugo svetovno vojno tako razume predvsem v luči povečevanja napetosti med ključnimi akterji imperializma ter uspehov in neuspehov Stalinove Sovjetske zveze, mednarodnega delavskega gibanja in protikolonialnih gibanj. Njegova študija bo nedvomno zapolnila veliko praznino v slovenskem knjižnem prostoru, saj slovensko zgodovinopisje podobnih kvalitetnih in dostopnih študij ni proizvedlo, hkrati pa odpira tudi priložnost za premislek o razlogih za to praznino, ki jo izkoristi odlična spremna študija Jerneja Kosija.

&#160;

Odzivi medijev - <span style="color: #800000;"><a style="color: #800000;" href="http://ars.rtvslo.si/2015/09/glasovi-svetov-pomen-druge-svetovne-vojne/">RTV SLO, ARS, Goran Dekleva, 1.10.2015, Oddaja Glasovi svetov: Pomen druge svetovne vojne (posnetek oddaje)</a>,</span>

Odzivi medijev - <a href="http://www.pogledi.si/knjiga/enostavna-zgodovina-druge-svetovne-vojne"><span style="color: #800000;">Pogledi.si</span></a>

Odzivi medijev - <a href="http://4d.rtvslo.si/arhiv/knjiga-mene-briga/174256147"><span style="color: #800000;">RTV SLO/Knjiga me ne briga (posnetek oddaje)</span></a>

Odzivi medijev - <a href="http://www.mladina.si/151248/ernest-mandel-pomen-druge-svetovne-vojne/"><span style="color: #800000;">Mladina</span></a>

Odzivi medijev - <a href="http://www.bukla.si/?action=books&#38;book_id=16541">Bukla</a>

</div>
&#160;

Izvirni naslov: <em>The meaning of the Second World War</em>

&#160;

292 strani, mehka vezava
ISBN: 9789616768542]]></description>
		
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
