Burcar Lilijana – Založba Sophia https://zalozba-sophia.si Zavod za založniško dejavnost Fri, 09 May 2025 16:23:33 +0000 sl-SI hourly 1 https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2018/09/cropped-založba-Sophia-Logo-32x32.png Burcar Lilijana – Založba Sophia https://zalozba-sophia.si 32 32 Kapital in reproduktivne pravice https://zalozba-sophia.si/katalog/kapital-in-reproduktivne-pravice/ Mon, 27 Nov 2023 19:15:49 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=3832
Zahodne kapitalistične države Lilijana Burcar
Študija obravnava načine omejevanja reproduktivne avtonomije žensk v zahodnoevropskih kapitalističnih sistemih in državah vzhodne Evrope po restavraciji kapitalizma in repatriarhalizaciji družbe. Za ogledalo nastavlja reproduktivne pravice, ki so jih ženske uživale v socialističnih sistemih, saj so ti odpravili hraniteljski model in sistemsko materialno omogočili ženskam, da so lahko izstopile iz zasebnosti gospodinjstev v javni prostor, kjer so bile enakopravne delavke in matere. Avtorica sistematično razčleni in pokaže, da družbenoekonomske ureditve v tistih zahodnih kapitalističnih državah, kjer so v drugi polovici 20. stoletja po skoraj sto letih ponovno dekriminalizirali abortus na zahtevo in kontracepcijska sredstva, sedaj sicer formalnopravno priznavajo ti vrsti reproduktivnih pravic, vendar ne zagotavljajo materialne osnove za njuno dejansko uveljavljanje. Dostopnost namreč povezujejo z najrazličnejšimi oblikami plačil in doplačil, s čimer ženskam z nizkimi dohodki omejujejo možnost nadzora nad reproduktivno avtonomijo. S tem slednjo razredno diferencirajo in jo perfidno omejujejo le na premožnejše. Kapitalistična socialna država je že v osnovi okleščena, saj kapitalizem vedno pomeni sistemsko izkoriščanje, taka država pa je za večino ljudi še bolj nevzdržna prav v segmentu socialne reprodukcije. Kapitalistični sistemi – ob sočasnem odrivanju žensk v zasebnost gospodinjstev in feminizaciji revščine – računajo, da bodo reprodukcijo bazena delovne sile dosegli tudi s pomočjo novodobnega omejevanja ali odvzemanja reproduktivne avtonomije prav tistim skupinam žensk, ki sestavljajo podplačano mezdno delovno večino. Prijemi in interesi liberalne frakcije kapitala tako niso nasprotni interesom klerikalno-konservativnih struj oziroma klerokonservativne frakcije kapitala, ki teži k delni ali popolni kriminalizaciji abortusa in kontracepcijskih sredstev, da bi na svoj način dosegla isti demografski cilj, tj. priliv delovne in vojaške sile pod pretvezo »veselja do življenja« – ob sočasnih nadaljnjih napadih na že tako minimalno socialno državo. Pri liberalni in konservativni struji kapitala gre za dve strani istega kovanca, pri čemer obe frakciji merita zlasti na ekonomsko šibke ženske. Pomanjkanje tega zavedanja je tudi ena od slepih peg zahodnega feminističnega gibanja, ki je podvrženo liberalnim identitetnim in esencialističnim politikam. To pomeni, da se ironično prav v kontekstu kapitalističnega patriarhata izogiba dialektično-materialističnim pristopom razumevanja celostne slike. Glavni problem vidi le v klerokonservativnih oblikah napada na reproduktivne pravice žensk, ni pa sposoben prepoznati metod in ciljev liberalne frakcije. Zadovolji se s formalnopravnimi pravicami in sprejema plačljivost kontracepcijskih sredstev ter umetne prekinitve nosečnosti na zahtevo. Ker tega ne prepoznava kot oblike razrednega napada na reproduktivno avtonomijo najbolj izkoriščanih žensk in ker problem vidi le v nasprotnem konservativnem taboru, pomaga ohranjati status quo. To je za razumevanje razrednega razslojevanja in kratenja reproduktivne avtonomije žensk tudi v liberalnih kapitalističnih režimih ne le kratkovidno, ampak na dolgi rok pogubno. Študija Kapital in reproduktivne pravice je plod avtoričinega večletnega raziskovalnega dela, zato je razdeljena na več knjig; pred nami je prva, ki obravnava zahodne kapitalistične sisteme: ZDA kot temeljni vzorec razredne neenakosti ter omejevanja in izničevanja reproduktivnih pravic, variacije omejevalne politike v zahodni Evropi ter ofenzivo konservativnega tabora in RKC proti reproduktivnim pravicam žensk: poosebljenje fetusa, razčlovečenje ženske. Druga knjiga bo analizirala vzhodnoevropske države in političnozgodovinsko še posebej SFRJ, sklepna pa sedanjo natalitetno demagogijo. »Avtorica eksplicitno ali implicitno zavrača različne poenostavljene razlage in predstave o družbah zahoda kot razvitih, humanih in nosilkah napredka, pri čemer ji primerjava aktivnega odnosa držav kapitalistične in socialistične ureditve do reproduktivnih pravic žensk zagotavlja zanesljivost spoznanj in njihovo izjemno prepričljivost. […] Z analizo konkretnih primerov institucionalnega oviranja uresničevanja reproduktivnih pravic žensk, ki v ZDA poteka neposredno s prepovedmi delovanja podporne infrastrukture (skladno s strategijo konservativne politične struje) ali z denarno omejeno dostopnostjo do umetne prekinitve nosečnosti in uporabe kontracepcije, kar ustreza liberalno usmerjenim oblastnikom, avtorica potrjuje svoje epistemološko izhodišče, da je treba uresničevanje reproduktivnih pravic žensk obravnavati v razmerah razredne neenakosti kapitalistične družbe,« poudarja dr. Maca Jogan v recenziji študije. Naslovna ilustracija: Samira Kentrić   [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2023/11/O_kapital_in_reproduktivne_pravice.pdf" ]     280 strani, mehka vezava   ISBN: 9789617003772  ]]> Restavracija kapitalizma https://zalozba-sophia.si/katalog/restavracija-kapitalizma/ Thu, 13 Jun 2019 22:29:40 +0000 http://104.248.47.49/izdelek/restavracija-kapitalizma/ Repatriarhalizacija družbe Lilijana Burcar   Teoretska in družbenokritična študija o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk, ki ne zapada v posplošene ideološke prikaze obravnavanih tematik, temveč se opira na podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost. Kot politično-ekonomski in s tem družbeni ureditvi sta socializem in kapitalizem uveljavila različna pogleda na identiteto, možnost delovanja in samouresničenja žensk, pri čemer sta jima podelila različni vrsti družbeno-ekonomskega državljanstva in socialnih pravic. Za socializem je značilno, da je sistematično zarezal v patriarhalno tkivo kapitalistične družbe in odpravil spone institucionalnega patriarhata, ki določa tudi naravo vezi v družinskih skupnostih. Vizijo pravične družbe in emancipacije žensk je prvenstveno gradil na strukturno-vsebinski ravni, s tem pa na sistemski in splošno uveljavljeni družbeno-ekonomski emancipaciji žensk. Za kapitalizem v vseh njegovih oblikah, vključno s socialdemokratično in neoliberalno različico, pa je značilno, da patriarhat sistematično utrjuje in poglablja, saj je ta neposredno povezan s prisvajanjem in akumulacijo pozasebljenega kapitala (zgornje plasti piramidno ponastavljene družbe), ki izhaja iz ustvarjanja različno podplačane ali neplačane in hierarhično segmentirane delovne sile. Pri teh procesih institucionalni patriarhat s svojo konstrukcijo spolnih razlik in iz tega izhajajoče porazdelitve vlog med moškimi in ženskami igra eno od ključnih vlog. Razčlenjevanje teh procesov in njihova umestitev v obdobje, ki je sledilo uničenju socializma v našem prostoru in širše, je temeljno vodilo pričujoče razprave. Njen namen je pokazati na razliko med družbeno-ekonomskim položajem, statusom in pravicami žensk v socializmu nasproti kapitalizmu, v ospredje postavlja kolektivno zavedanje in emancipacijsko znanje, ki je bilo v zadnjih 20 letih ne le potvorjeno, ampak sistematično izbrisano, seveda zaradi (različno sponzoriranih oblik) zagovora kapitalističnih družbenih odnosov.   [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_restavracija_kapitalzma.pdf" ]     Odzivi medijev - RTV Slovenija, program Ars, Marko Golja, 18. 8. 2016 Recenzija v reviji Andragoška spoznanja   376 strani, mehka vezava ISBN 9789616768900]]> Novi val nedolžnosti v otroški literaturi https://zalozba-sophia.si/katalog/novi-val-nedolznosti-v-otroski-literaturi/ Mon, 09 Mar 2015 23:29:32 +0000 http://104.248.47.49/izdelek/novi-val-nedolznosti-v-otroski-literaturi/ Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrnousta? Lilijana Burcar   Tema knjige je imaginarij otroštva, kot se kaže v dveh fantazijskih delih, ki sta v zadnjem desetletju najbolj zaznamovali literaturo za otroke in mladino oz. njene bralce ter prinesli največji dobiček: to sta serija J. K. Rowling Harry Potter in trilogija P. Pullmana Njegova temna tvar. Po kratkem zgodovinskem pregledu pojmovanj otroštva ter z njimi povezanih imaginarijev nam avtorica pokaže, da gre v obeh delih za oživljanje romantične podobe nedolžnega otroštva, kar je po njenem prepričanju povezana z novim valom konservativizma, zlasti njegovim potrjevanjem patriarhalnega družbenega reda ter nazadnjaško spolno politiko. Nazorno osvetli krčenje, lomljenje in diskvalificiranje dekliških in ženskih likov v knjigah o Harryju Potterju ter preobrat sprva kompleksne dekliške junakinje v neracionalno in šibko bitje, ki potrebuje vodstvo in zaščito superiornega dečka v Pullmanovih knjigah. To drzno napisano delo na stičišču otroške literature ter kritike kulture in ideologije bo zagotovo sprožilo mešane odzive med bralci, zlasti ljubitelji obeh uspešnic, marsikoga pa tudi spodbudilo h globljemu premisleku o vplivu tovrstnih del na otrokov osebnostni razvoj in dojemanje sveta.   216 strani, mehka vezava ISBN: 978-961-6294-91-1]]>