Zgodovinsko-dokumentarni preplet življenjskih zgodb 12 pričevalcev o življenju na Tržaškem v času fašizma in STO. Začne se s srečanjem pohodnikov čez odprto mejo prvo leto po vstopu Slovenije v EU, vzporedno z vrnitvijo v čas Avstro-Ogrske in razcveta pristaniškega Trsta in okolice; skozi spomine pričevalcev pluje po razburkanem morju proti današnjim dnem. Avtor, tudi sam Osapc, je o vsem tem dogajanju že kot otrok veliko slišal in doživel. Razkriva izredno bogato kulturno, prosvetno in narodnobuditeljsko dejavnost v teh krajih pred prvo svetovno vojno, nato italijansko zasedbo, prve spopade, prve boje na barikadah proti fašistom in prve žrtve, požig prve slovenske vasi že leta 1921, razkriva, kako je potekal »pouk« v fašističnih šolah, kakšni so bili takrat plesi in kako so skojevke pele v cerkvenem koru, kakšno je bilo življenje v koprskem zaporu, kako so zažgali Gabrovico in Gabrce, kako so v Rižarni prebirali riž. Zgodbe niso zanimivosti, posebnosti in drobne zgodovinske resnice, ampak predvsem verodostojna pričevanja za današnji čas. Opremljene so z bogatim slikovnim gradivom.

Lebič: zgodbe pozabljenenga eksodusa Dokumentarno-memoarska knjiga Lebič je poimenovana po viharnem jugozahodnem vetru na Jadranskem morju, ki tu učinkuje kot metafora vojnih razdejanj med drugo svetovno vojno, a tudi v času razvoja fašizma pred njo in njegovih posledic po njej, ki odmevajo še danes. Knjiga prinaša izbor življenjskih zgodb pričevalcev in pričevalk, ki razkrivajo manj znano usodo primorskih beguncev in pregnancev, je preplet intervjujev in avtorjevega dokumentiranja zgodovinskih dogodkov in današnjih poskusov sprevračanja zgodovine. Avtor knjige je dolgoletni novinar in urednik Radia Koper, oddaj Primorski kraji in ljudje ter Slovenci ob meji, osnova knjige pa so pogovori, ki jih je posnel v letih 2002–2010, in gradivo iz zasebnih arhivov pričevalcev in pričevalk, ki ga je pridobil v času avtorizacije pogovorov za objavo v knjigi in ob ponovnih intervjujih.

Zgodovinsko-dokumentarni preplet življenjskih zgodb 12 pričevalcev o življenju na Tržaškem v času fašizma in STO. Začne se s srečanjem pohodnikov čez odprto mejo prvo leto po vstopu Slovenije v EU, vzporedno z vrnitvijo v čas Avstro-Ogrske in razcveta pristaniškega Trsta in okolice; skozi spomine pričevalcev pluje po razburkanem morju proti današnjim dnem. Avtor, tudi sam Osapc, je o vsem tem dogajanju že kot otrok veliko slišal in doživel. Razkriva izredno bogato kulturno, prosvetno in narodnobuditeljsko dejavnost v teh krajih pred prvo svetovno vojno, nato italijansko zasedbo, prve spopade, prve boje na barikadah proti fašistom in prve žrtve, požig prve slovenske vasi že leta 1921, razkriva, kako je potekal »pouk« v fašističnih šolah, kakšni so bili takrat plesi in kako so skojevke pele v cerkvenem koru, kakšno je bilo življenje v koprskem zaporu, kako so zažgali Gabrovico in Gabrce, kako so v Rižarni prebirali riž. Zgodbe niso zanimivosti, posebnosti in drobne zgodovinske resnice, ampak predvsem verodostojna pričevanja za današnji čas. Opremljene so z bogatim slikovnim gradivom. S to knjigo in prevodom taboriščne operete Germaine Tillion bomo v okrivu zbirke Previharimo viharje obeležili 70. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom, s knjigami iz zbirke Naprej pa poudarili prepogosto spregledani politično-ekonomski vidik svetovnih spopadov, ki se nadaljujejo tudi danes, vendar so postali zaradi drugačne forme udomačeni ali naturalizirani. Miloš Ivančič je upokojeni dolgoletni urednik Radia Koper, avtor številnih radijskih oddaj. Med njegovimi knjižnimi deli izpostavljamo Peruti tržaškega aborigina (o konstruktorju ladijskih hidrokrilcev Jordanu Zaharju) in Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa (Sophia, 2013).