Gospostvo, hegemonija in politične alternative

Nemški politolog Joachim Hirsch velja za enega najpomembnejših sodobnih marksističnih teoretikov države. S študijo Gospostvo, hegemonija in politične alternative je v marsičem na novo začrtal okvir razprave o globalizaciji, ki je v akademskih in aktivističnih krogih potekala predvsem v devetdesetih letih in na začetku novega tisočletja. Njegov prispevek k marksistični teoriji države je izjemno večplasten.

V razpravi o izpeljavi države (Staatsableitungsdebatte) je prav z intervencijami v to razpravo razvil splošni pojmovni aparat za razumevanje temeljnih strukturnih določitev meščanske države, aparat, ki je nato služil kot osnovno ogrodje raziskovanja transformacij meščanske države v specifičnih zgodovinskih obdobjih kapitalizma. Šele v moderni kapitalistični družbi se politično gospostvo loči od ekonomskega. V kapitalistični družbi »ekonomsko vladajoči razred« lastnikov produkcijskih sredstev nima na to lastništvo neposredno vezanega monopola nad vojaško, pravno ali politično prisilo. Politično gospostvo zato ne izhaja več neposredno iz ekonomskega. Poleg tega v kapitalistični družbi ne prevladujejo odnosi osebne odvisnosti: mezdni delavec ni osebno odvisen od kapitalista – za kapitalista dela, a ne zato, ker bi ga ta v to prisilil s političnimi sredstvi. Nasprotno, delavec in kapitalist si na trgu stojita nasproti kot pravno enaka in svobodna zasebna lastnika; prvi je lastnik produkcijskih sredstev, drugi pa lastnik svoje delovne sile. V prodajo svoje delovne sile kapitalistu pa je delavec prisiljen privoliti zlasti zato, ker je ločen od pogojev produkcije, tako da je v izkoriščevalski odnos prisiljen vstopiti že zato, ker lahko le tako pride do sredstev za preživetje. Razredni odnosi gospostva v kapitalistični družbi se zato kvalitativno razlikujejo od razrednih odnosov gospostva v predkapitalističnih družbah. Kot bomo videli, to vpliva tudi na poteze države kot specifične politične forme meščanske družbe. V kapitalizmu ekonomija kot celota nikdar ne more biti predmet političnih intervencij države. Prav zato pa je na ravni splošno določenega odnosa med državo in akumulacijo kapitala delovanje države vselej zgolj reaktivno.

Odzivi medijev - Radio Študent, Muanis Sinanović, 30.4.2015, Država in revolucija