Buržuj

V primerjavi s študijo Graphs, Maps, Trees, v kateri je Moretti predlagal alternativo prevladujoči literarni vedi, a se je osredotočil na posamezne tekste ozkega zahodnega kanona, brane hermenevtično ali semiotično, predlaga v Buržuju branje dolgega trajanja evolucije literarnega svetovnega-sistema. V ospredju ni več posamezen tekst, ampak postopki in žanri, enote, manjše ali večje od teksta. Avtor oriše literarno zgodovino buržoazne dobe od Defojevega Robinsona, ki kot prva robinzonada legitimira prvotno akumulacijo, do Ibsenovega cikla, ki kot prva buržoazna kritika buržoazije demistificira razlikovanje med dobrim industrijskim in slabim finančnim kapitalom. Toda s tem se ne vrača k posameznim tekstom: Defoe, Ibsen, vmes pa še Goethe, Carlyle, Jane Austen, Balzac, Flaubert, George Eliot, Tennyson in Conrad, mu veljajo le za zgostitve evolucije literarnih form. To evolucijo zaznamuje premik od predmodernega epskega junaka do moderne podreditve junaka pripovedi. Ta premena vpelje buržoazno dobo v literaturi, znotraj te dobe pa se ponovi kot premik od pripovedi k slogu, ki ga zaznamujeta proza kot abstrakcija poezije in ustrezna abstraktna semantika. Ta premik od aktivnega junaka do pasivizirajoče pripovedi in nato od pripovedi do statičnega sloga Moretti obravnava kot literarno razsežnost buržoaznega svetovnozgodovinskega posredovanja med rentniškim in delavskim razredom. To vlogo literature pisec tudi konceptualizira v navezavi na historičnomaterialistično pojmovanje umetnosti kot simbolnega podvajanja političnoekonomskih protislovij. To Lukácsevo, Simmlovo in Jamesonovo pojmovanje umetnosti artikulira z Webrovo, Hobsbawmovo in Wallersteinovo socialno zgodovino.

Knjiga je redek sodoben prispevek k historičnomaterialistični literarni in socialni zgodovini. Zaradi vsebinske širine in duhovitega sloga lahko pritegne širše bralstvo.

Odzivi medijev - Airbeletrina o knjigi

Odzivi medijev - Bukla, recenzija, Maša Ogrizek; Bukla 118-119