Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha

Izdala: Založba Sophia v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana

Zakaj je iskanje sreče v poznem kapitalizmu za crknit smešno in kaj pomeni v tem romanu sintagma crkniti od smeha? Kajti nihče od protagonistk in protagonistov romana se v resnici ne smeje in avtoričin ostri humor brez vseh dimnih bombic nikakor ni vzvišeno cinično posmehovanje nad življenjsko bedo svojih likov. Nasprotno, smejemo se bralci, in to s cmokom v grlu in trebuhu, ker uživamo ob avtoričinem pisanju, vendar do bizarnosti prignane življenjske situacije niso smešne, njihov iztek je edino smrt. Kratki roman v 88 poglavjih, ki jih beremo tako, kakor da bi gledali Altmanov film, vendar z dosti več plastmi in podtoni, slika neživljenje desetih glavnih likov s pomenljivimi imeni, ki si želijo vsakdanjost tako ali drugače izboljšati, a jim to vedno spodleti – in drugače ne more biti v konstelaciji družbenih in osebnih razmerij v poznem kapitalizmu, ki proizvaja zmes narcisizma, destruktivnosti, apatičnosti, življenja v pozabi, kjer se klin s klinom izbija. Roman lahko beremo tudi kot avtoričin rezime lastnih življenjskih izkušenj, zlasti smrti, in kot njen rezime družbenopolitičnega stanja v poznih devetdesetih letih.

Deset ljudi pripoveduje roman: Vera, Nora, Ruth, Bettina, Helge, Tom, Karl, Moški, Pit, Paul. Vera ima nekaj čez trideset let in ima dvakrat v romanu rojstni dan. Nora jih ima na začetku romana skoraj sedemnajst, na koncu skoraj osemnajst. Ruth je Verina mama in Norina babica, živi v domu za ostarele. Bettina jih ima tudi nekaj čez trideset in je Verina najboljša prijateljica. Nora je Verina hči. Helge je Verin mož in Norin oče, nikjer ne piše, koliko je star, verjetno okrog štirideset. Tom jih ima okrog trideset. Karl je tudi v domu za ostarele. Pit je v zgodnjih dvajsetih. Paul in Moški sta verjetno sredi tridesetih. Karl umre ob naletu glave ob radiator v Ruthini sobi v domu za ostarele (ubije ga Ruth). Ruth umre zaradi prekomernega odmerka uspavalnih tablet v svoji sobi v domu za ostarele (samomor). Pit umre skalpiran v deželi priložnosti ZDA (ubije ga Američanka). Helge umre ob utopitvi v kanalu v Benetkah (ubije ga Freitag). Moški umre zaradi izkrvavitve v puščavi (Paul mu spije kri). Paul umre od žeje v puščavi. Nora umre zaradi razkuhanega črevesja, v plamenih v hiši v Benetkah (samovžig). Tom umre v prometni nesreči na avtocesti proti Benetkam (odtrga mu glavo). Bettina umre v prometni nesreči na avtocesti proti Benetkam, nekaj ur pozneje kot Tom (s prečko v glavi in razparanim trebuhom). Vera je edina, ki v romanu preživi – z njo se roman začne in konča, ob skodelici kave.

Spremno besedo je prispeval komparativist in filozof Blaž Gselman – osredotoča se na sporočilno večplastnost romana in njegovih tonov, ki je ob površnem branju morda prezrta, na vprašanje očitka cinizma ali nihilizma, na položaj literarne kritike in predvsem na umestitev romana v realnost družbenoekonomskega konteksta, saj je ost knjige neprizanesljiva kritika sistema in osebne apatije.

Oddaja Osmi dan: O knjigi in Sybille Berg (povezava na video iz arhiva RTV SLO)

Bookknjiga, knjižni blog: 21. 10. 2020, Nekaj ljubi išče srečo in crkne od smeha

Priporočamo - Mladina, Borut Mekina, 6. 12. 2019, Intervju z avtorico knjige, Sibylle Berg: »O kakšnem napredku govorimo, če imamo še vedno ljudi, ki verjamejo, da je zemlja ploščata?«

Odzivi medijev - Primorske novice, Kultura, Martina Mrhar, 20. 3. 2019, https://www.primorske.si/kultura/sibylle-berg-nekaj-ljudi-isce-sreco-in-...