Od »vestfalskega Slovenca« do »gastarbajterja«

V 19. in 20. stoletju je v zahodno in južno Nemčijo prišlo na deset tisoče slovenskih iskalcev dela. Okoli leta 1872 so habsburški kronovini Kranjsko in Štajersko zapustili prvi slovenski rudarji in kmetovalci. Naselili so se v Porurju, kjer so kmalu postali znani kot »vestfalski Slovenci«. Z jugoslovansko-nemškim sporazumom iz leta 1968 o novačenju delovne sile, delavcev na začasnem delu v tujini ali t. i. »gastarbajterjev«, pa je bila migracija iz Slovenije v Nemčijo usmerjena zlasti na Bavarsko in območja avtomobilske industrije. Takrat je, denimo, Audi v Ingolstadtu zaposloval tako veliko delovne sile iz Slovenije, kot so jo rudniki v Spodnjem Porenju okoli leta 1900. Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva in svojih desetletnih raziskav, podprtih s sodobnimi izsledki, celovito prikazuje migracijska gibanja – kako je potekalo priseljevanje, nadaljnje preseljevanje ter vračanje, kakšne so bile bivanjske razmere slovenskih priseljencev, kako so oblikovali svoja društva, kulturo in delavske boje, kakšna je bila vloga socializacijskih instanc, kot so družina, šola, cerkev, politika. S to rekonstrukcijo knjiga umešča koordinate več kot stoletnega slovenskega migracijskega obdobja, ki je zajemalo Nemško cesarstvo, Weimarsko republiko, Nemški rajh in Zvezno republiko Nemčijo.
Težišče migracij se je premeščalo tako z geografskega vidika kakor z vidika specifičnosti posameznih panog. Slovenci so se iz premogovnikov v Porurju preusmerili v južnonemško avtomobilsko industrijo, zaradi česar so se spremenile tudi njihove splošne življenjske razmere, v tem sklopu tudi odnosi med spoloma. Predvsem pa so bili slovenski in jugoslovanski delavci v kovinski industriji veliko bolje sindikalno organizirani in zastopani od porurskih rudarjev iz vrst slovenskih izseljenskih generacij. Sindikalna usmerjenost mnogih slovenskih delovnih migrantov je veliki večini olajševala vključevanje v delovni vsakdanjik in mestno življenje, še posebno zato, ker je središče srednjebavarskega podonavskega prostora kmalu postalo pobrateno mesto Murske Sobote ...
Knjiga podrobno predstavlja ne samo regionalni in socialni izvor slovenskih izseljencev ali začasnih delavcev v tujini, razloge za njihov odhod od doma, potek njihove poti v Nemčijo in tamkajšnjo naselitev, temveč še posebno njihovo postopno, neredko težavno vključevanje v novo okolje, družinske razmere in poročne strategije (mdr. vprašanje pridobivanja državljanstva), identitetne zadrege v večnarodnostnem migrantskem okolju in rasiziranem nemškem, razlike med generacijami, kar zadeva jezikovne prakse (ohranjanje slovenščine in sprejemanje nemščine) in pripravljenost na stapljanje z nemško govorečo večino, ter delavsko organiziranje, ki je imelo vse do druge svetovne vojne prevladujoče katoliški pečat, izpostavlja pa tudi pomembno socialistično ali socialdemokratsko usmerjeno delavsko gibanje. Avtor zelo zanimivo primerja obe slovenski migrantski skupnosti, »vestfalsko« in povojno »bavarsko«, ter opozarja na razlike med njima tako v politični kulturi, narodni in socialni zavesti kakor v odnosu starih in novih priseljencev do večinskega nemško govorečega okolja in do svoje izvorne domovine in narodne pripadnosti.

Kot je knjigo in avtorjev pristop ocenil zgodovinar dr. Peter Vodopivec, je avtor svoje delo utemeljil na obsežnih arhivskih raziskavah, hkrati pa tudi odličnem poznavanju ne le nemške in druge tuje, temveč tudi slovenske zgodovinopisne literature. Obsežna študija Rolfa Wörsdörferja je, kar zadeva avtorjeve interpretacije, ugotovitve in zaključke, izvirno znanstveno delo in velik prispevek za slovensko zgodovinopisje. Napisana je preprosto in zato namenjena zelo širokemu krogu bralstva, saj odpira tudi mnoga širša vprašanja o slovenski in razredno delavski zgodovini 19. in 20. stoletja, o razlikah med izseljenskimi skupnostmi v Evropi in Ameriki, kar zadeva občutke pripadnosti slovenskemu poreklu in matični državi, in ne nazadnje: v slovenskem zgodovinopisju še ne nagovorjeno vprašanje o razlikah med delavci - migranti v času Avstro-Ogrske ter prve in druge Jugoslavije. V zadnjem obdobju se je namreč izoblikovalo tudi močno sindikalno gibanje in mednarodno delavsko povezovanje. Knjiga Rolfa Wörsdörferja bo tako v slovenskem prevodu pomembna spodbuda slovenskim zgodovinarjem za nove raziskave in za iskanje odgovorov na vprašanja, ki jim doslej še niso posvečali večje pozornosti, nedvomno pa bo pritegnila tudi pozornost raziskovalcev sodobnih migracij, saj so številna vprašanja, o kateri govori in na katera opozarja, danes znova zelo aktualna.

Študijo navezujemo tudi na Sophijine pretekle izdaje, zlasti na knjigo zgodovinarja Jerneja Kosija Kako je nastal slovenski narod ter na avtobiografsko-dokumentarne knjige iz opusa Louisa Adamiča o priseljenski tematiki v ZDA: Iz mnogih dežel, Moja Amerika (1. in 2. zv.).