Katalog – Založba Sophia

Imperializem v 21. stoletju

Dalibor — Fri, 08 May 2026 11:28:05 +0000

John Smith Globalizacija, presežno izkoriščanje in končna kriza kapitalizma Prevod: Marko Kržan in Jernej Meden Temeljno Smithovo delo Imperializem v 21. stoletju je empirična študija mednarodnih ekonomskih odnosov v 21. stoletju in pomemben znanstveni aparat za proučevanje tega vse pomembnejšega vidika gospodarskega in občega življenja družbe, kajti ekonomska protislovja nenehno generirajo in zaostrujejo politična nasprotja. Globalizacija je že uveljavljeno področje raziskovanja, tudi s kritičnega marksističnega stališča, Smithovo delo pa dokazuje, da je tudi tu mogoč in nujen napredek. Avtor je ob empirični analizi globalnih verig vrednosti ugotovil, da raziskave, ki se opirajo le na kategorije bruto domačega proizvoda (BDP) – tudi če so izpopolnjene z upoštevanjem kupne moči –, prezrejo bistveni vidik ekonomskih procesov. Večino 20. stoletja sta bila za odnose med državami centra in periferije bistvena tok kapitala na periferijo in tok dobička v center. To dinamiko je načeloma mogoče analizirati s kategorijami BDP-ja. Od devetdesetih let pa ima vse večjo težo ekonomska dejavnost, ki se ne odvija v sklopu (podružnic) podjetij iz centra, ampak v »domačih« podjetjih periferije. Ta zdaj že proizvedejo glavnino surovin, izdelkov in polizdelkov v svetovni trgovini. Presežna vrednost se sicer še vedno neenakomerno pretaka s periferije v center, vendar to ni več razvidno iz nacionalnih računov, saj se v glavnem zavajajoče beleži v BDP-jih središčnih držav. Analiza teh procesov torej zahteva drugačne metode in koncepte, ki raziskovalcem omogočajo določiti realno vrednost proizvodov in ugotoviti, koliko te vrednosti si prisvajajo različni udeleženci v verigi vrednosti, od neposrednih proizvajalcev do lastnikov podjetij, ki poslujejo s končnimi potrošniki. Te metode in koncepte je Smith predstavil v pričujoči knjigi. Knjiga ni namenjena le učiteljem, raziskovalcem in študentom družboslovja ter novinarjem, ki pišejo in poročajo o mednarodni trgovini in politiki, temveč je širše izobraževalno gradivo, poljudno napisano, saj je avtor tudi družbeni aktivist in je njegov glavni vzgib omogočiti širši javnosti boljše razumevanje ekonomskih tokov in mednarodnih političnih odnosov ter možnosti za drugačno ureditev družbe. Kot taka zapolnjuje vrzel med znanstvenim in žurnalističnim obravnavanjem mednarodnih (gospodarskih) odnosov pri nas. Priporočamo vzporedno branje s knjigami Verige globalnega kapitalizma (ur. Maja Breznik, Ana Podvršič), Dolgi valovi kapitalističnega razvoja (Ernst Mandel), Čisti kapitalizem (Michel Husson), Narava proti kapitalu (Kōhei Saitō) in s tematskim blokom v reviji Borec Vojna v dobi sodobnega imperializma. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2026/04/O_imperializem_v_21_stoletju.pdf" ] Pogovor z avtorjem na blogu Redline (v angleškem jeziku). 392 strani, trda vezava ISBN 978-961-7227-17-8

O obstoju spola

Dalibor — Thu, 05 Mar 2026 15:20:27 +0000

Razmislek o novem pogledu na spol Kajsa Ekis Ekman Prevod in spremna beseda: Mojca Dobnikar Naslovnica: Samira Kentrić Kaj danes pomenijo ženska, moški, družbeni spol, biološki spol, družbenospolna enakost, človekove pravice? Spolni binarizem naj bi bil v dosedanjih feminističnih družbenih bojih večinoma presežen ali vsaj ozaveščen, a se danes soočamo z neopatriarhalnim udarcem, ki spodnaša tla ženskemu gibanju z novo izrabo, in sicer »trans« vprašanja, ki ga spreminja v ideologem za svojo manipulacijo. Temeljno kritično delo švedske feministke in neodvisne raziskovalke na področju študijev spola daje odličen vpogled v razvoj domnevno naprednega pristopa k vprašanju doživljanja spola. Svojo analizo avtorica ilustrira z obilico primerov z vsega sveta in z najrazličnejših področij – od medicine, športa in socialnega dela prek šolstva in založništva do zakonodaje in mednarodnih dokumentov. Med drugim poudarja: »Ko orodje ne deluje več, ga po navadi zavržemo. Beseda 'ženska' na začetku 21. stoletja ni postala le nedelujoče orodje patriarhata, temveč je postala nevarna, saj je pristala v rokah odpora. Zato jo je bilo treba narediti za neškodljivo. Zdaj poteka jezikovna vojna z drobljenjem, trganjem in razkosavanjem besede na koščke, njenim reduciranjem na dele telesa, spreminjanjem njenega pomena v njeno nasprotje, dodajanjem predpon, označevanjem za problematično, sramotenjem tistih, ki jo uporabljajo, in oporekanjem njeni pravici do obstoja. Namen te vojne je onemogočiti govor o ženskah in sploh njihov obstoj na način političnega subjekta. To ni posledica zavestne zarote – je organski proces, ki obnavlja izgubljeno moč moške nadvlade in ki ne bi imel učinka, če ne bi bil interpretiran kot progresiven. V kolektivni zavesti so napredek, človekove pravice in vključevanje postali sinonimi za ukinitev besede 'ženska'. To ima le zelo malo opraviti s 'trans' vprašanjem. Transosebe so se znašle v vlogi orodja za upravičevanje neopatriarhalnega protiudarca, ki spodnaša tla ženskemu gibanju, tako da odpravlja njegov osrednji pojem.« Velika odlika knjige je avtoričino povezovanje družboslovja in naravoslovja, feminizma in sodobnih družbenih razprav s politično ekonomijo in širšim družbenozgodovinskim pogledom. Prav širši pogled utemeljuje tudi prevajalka in feministka Mojca Dobnikar v svoji spremni besedi: »So transženske – ženske in transmoški – moški? Vprašanje je filozofsko, obdelujejo pa ga s krampom. S krampom – s silo, prisilo, nasiljem – se vprašanj radi lotevajo tisti, ki imajo družbeno premoč, kot nazorno kažejo aktualni primeri ameriškega, madžarskega in drugih protiprebujenskih predsednikov ter njihovih oprod. Udarci vedno najprej zadenejo tiste, ki ne poznajo drugega kot družbeno nemoč in se premôči pogosto lahko uprejo zgolj s svojim telesom. Prej ali slej pa se tarča raztegne tudi čez vse druge. Toda ob vprašanju, ki ga obravnava knjiga O pomenu spola švedske avtorice Kajse Ekis Ekman, sta se še pred časom sedanjega pohoda protiprebujenstva najprej neposrečeno staknili premoč farmacije, socialnopsihološke dezorientiranosti, akademske ozkosti, ne-umnosti zdravstvenih sistemov in plehke ne-politike poznega kapitalizma ter nemoč majhne skupine ljudi, pri katerih je identifikacija z družbenim spolom (imenovana tudi psihološki spol) po spletu okoliščin pristala na povsem drugem koncu spektra kot njihov biološki spol. Ko je pred približno dvema desetletjema prišlo do tega stika, ki mu je hitro sledil vse pretesen spoj, se je kramp znašel v rokah nekaterih družbenih skupin, ki v procesih 20. stoletja do njega niso imele dostopa ali pa so se mu zavestno odrekale. In zagovorniki pravic teh skupin so najbolj udarili po svojem najbližjem zavezniku – feminizmu. (…) Feministične analize so razgalile eno ključnih oblik družbene neenakosti in prisile, ki se prek bolj ali manj predpisanih spolnih identitet, načinov življenja, primernih opravil itd. izvaja nad vsem prebivalstvom. Zakonodajne politike, ki sledijo politikam transspolnosti, zanikajo pomen takšnih analiz in obstoj takšnih neenakosti in prisil, s spodbujanjem prilagajanja teles stereotipnim spolnim identitetam in omogočanjem pravne samoidentifikacije pa te družbene prisile celo utrjujejo. Zato jih je treba razumeti kot obračun s feminizmom, kot sredstvo za utišanje feminizma, zlasti za omrtvičenje radikalnega feminizma. Naslednji korak, ki ponekod že poteka, je seveda opuščanje ukrepov proti diskriminaciji na podlagi (ženskega) spola. (…) Tri desetletja in pol po filozofskem zmehčanju zareze med biološkim in družbenim spolom moramo torej žal ugotoviti, da se obeti izginjanja družbenospolnih prisil niso izpolnili, nasprotno, prisile se utrjujejo. Za to gotovo niso krive zgolj radikalne politike transspolnosti ali transspolni aktivizem niti ne zgolj desničarske politike, sodelovalo je še veliko drugih družbenih procesov. V vsakem primeru pa postaja očitno, da se je doba liberalnega (trans)feminizma s pohodom protiprebujenstva izpela. Treba se bo vrniti h koreninam. Med drugim k radikalnemu feminizmu.« [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2026/03/O_o_obstoju_spola.pdf" ] Švedski izvirnik: Om könets existens: tankar om den nya synen på kön (Stockholm: Bokförlaget Polaris, 2021). Ang. izd.: On the Meaning of Sex: Thoughts about the new Definition of Woman (Melbourne: Spinifex Press, 2023). 448 strani, mehka vezava ISBN 978-961-7227-15-4

Nûdem Durak

Dalibor — Thu, 05 Mar 2026 14:56:19 +0000

Na svoji zemlji Joseph Andras Prevedla: Jasmina Žgank Nûdem Durak je najnovejše Andrasevo delo o kurdski umetnici in po krivem obsojeni aktivistki, predvsem pa prispevek k mednarodnemu pozivu za umetničino izpustitev Free Nûdem Durak, ki so ga poleg Andrasa podpisali Angela Davis, Françoise Vergès, David Graeber, Ken Loach, Noam Chomsky, Janis Varufakis, Asli Erdoğan in še mnogi. Andras je želel prispevati več kot le podpis. Podobno kot v vseh dosedanjih dokumentarnih romanih tudi tu podaja forenzično kontekstualizirano rekonstrukcijo zgodovine in pričevanja. Razkriva kolektivno in individualno krivico, ki je bila storjena pevki, saj jo je turška oblast po krivem obsodila terorističnega delovanja. Roman pa ni le podrobna rekonstrukcija zgodbe iz sodnih in policijskih spisov ter pričevanj, temveč je zlasti prikaz življenja in stališč Nûdem Durak pred aretacijo, med njo in v celici; pripoved teče vzporedno s pevkinimi zaporniškimi zapisi. To mojstrsko izvršeno plastenje, tako značilno za Andrasa, ni literarni manierizem, temveč izražanje protagonistov njegovih romanov, ki so vedno borci in borke za svobodo in pravičnost. »Zemlja, na kateri smo odraščali, je okupirana. Grmenje vojne je spremljalo vsak naš dih. Smrt je bila blizu, kakor piš. Kolonialna miselnost s svojim orožjem nas je prišla oropat sanj. V svoji otroškosti smo strmeli v oklepnike in čemerne oborožene može v uniformah, kakor da so padli z nekega drugega sveta. Bili so tujci; povsod so sejali strah. Vsak dan je kdo umrl, in čeprav so nam starejši poboje prikrivali, smo vedeli, da se ne dogaja nič dobrega: vsakič, ko smo se igrali, je bil kakšen prijatelj manj. Na naši zemlji ni bilo lahko biti otrok – otroci so bili tarča tega zla. Jezno smo se spraševali, zakaj nas ta sistem tako sovraži, zakaj nam jemlje prijatelje in bližnje. In se vsak dan močneje objemali. To je bil razlog, da smo peli in sanjali naprej. Na tej zemlji, naši zemlji, kjer so se dan za dnem vrstile smrti in aretacije, smo se spraševali, kaj ta zli duh, ki izžema naša tla, zares hoče. Zakaj se je vojna zgrnila na nas tako okrutno? Zakaj nas je hotela izničiti? Zavetje smo našli le drug v drugem.« Nûdem Durak [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2026/01/O_nudem_durak.pdf" ] 232 strani, mehka vezava ISBN 978-961-7227-19-2

V senci odraslih

Dalibor — Thu, 05 Mar 2026 14:48:37 +0000

Položaj otrok v sodobni družbi Urednica: Tamara Narat Soavtorice in soavtorji: Mirjana Ule, Robi Kroflič, Vesna Leskošek, Tina Vovk, Urban Boljka, Tanja Rener, Ana Kralj, Tamara Narat, Žana Marušič, Jasmina Rosič Naslovnica: Samira Kentrić Avtorice in avtorja knjige analizirajo vsakdanje življenje otrok in njihov položaj v sodobni družbi. Razpravo umeščajo v konceptualni okvir družbenega statusa otrok ter kot ključne analitične dimenzije sodobnega otroštva izpostavljajo participacijo, avtonomijo in zaščito otrok. Te predstavljajo pomembna izhodišča za razumevanje življenjskih okoliščin otrok ter njihovih izkušenj v različnih socialnih okoljih. Knjiga je razdeljena na sedem poglavij, ki razčlenjujejo formativne vidike vsakdanjega življenja otrok: počutje in zadovoljstvo z življenjem, duševno zdravje, šolske izkušnje, vlogo digitalnih tehnologij pri oblikovanju njihove blaginje, doživljanje nasilja, revščino. Analiza izpostavljene tematike umešča v kontekst treh ključnih socialnih okolij, ki zaznamujejo življenje otrok, in sicer v okolje družine, vrstniških skupin in šolskega prostora. Posebna analitična pozornost je namenjena tudi vidiku spola kot pomembni dimenziji razlik v izkušnjah otrok. Temeljno sociološko analizo otroštva dopolnjujejo interdisciplinarni prispevki, ki povezujejo sociologijo, psihologijo, pedagogiko in socialno delo. Tak pristop omogoča celovitejši vpogled v kompleksnost vsakdanjega življenja otrok ter prispeva k poglobljenemu razumevanju sodobnega otroštva. Iz recenzije dr. Mateje Sedmak: »Kljub očitnemu napredku na področju otrokovih pravic in njihove participacije avtorice in avtorja knjige poudarjajo, da otroci še vedno ostajajo na družbeni margini in skupina z nizkim družbenim statusom in omejenim vplivom. Zagovarjajo pogled, po katerem otroci s svojimi dejanji, presojami in odnosi aktivno soustvarjajo družinske in družbene sisteme. Takšna perspektiva pomeni pomemben premik od razumevanja otrok kot pasivnih prejemnikov skrbi k razumevanju otrok kot subjektov družbenega delovanja.« Iz recenzije dr. Andreje Živoder: »Knjiga V senci odraslih je pomemben in aktualen prispevek na temo blaginje otrok v sodobni družbi. Ponuja kritičen in multidisciplinarni premislek o družbenem položaju otrok in mladostnikov, posamezne prispevke pa povezuje soglasje avtoric in avtorjev, da blaginje otrok ni mogoče razumeti brez analize družbenega statusa in razmerij moči v družbi. Osrednjo napetost med potrebo po zaščiti otrok ter omogočanjem njihove avtonomije in participacije prepričljivo umešča v strukturni konflikt interesov med otroki in odraslimi, ki ga vzdržujejo paternalistična razmerja moči ter manko prepoznave in spoštovanja otrok kot družbene skupine (…). Knjiga tako odpira pomembno vprašanje o tem, kaj sploh je dialog in kdo ima moč določati njegove meje in merila.« [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2026/03/O_v_senci_odraslih.pdf" ] 236 strani, mehka vezava ISBN: 978-961-7227-16-1

Koda

Dalibor — Mon, 26 Jan 2026 17:29:42 +0000

Od teorije informacij do francoske teorije Bernard Dionysius Geoghegan Prevod: Marko Bauer Pogovor z avtorjem, pripravila Primož Krašovec, Marko Bauer Naslovnica: Jaka Neon Koda je v osnovi pripoved o tem, kako je nastala francoska teorija. Ta pripoved vključuje Marshallov načrt, kar pomeni, da so ZDA financirale francoske univerze in s tem spreminjale njihove paradigme. Jedrna teorija za tem je bila kibernetika. Francoske intelektualce iz pariških kavarn so naenkrat nadomestili format seminarja in specialistični intelektualci. Glavna tema avtorjeve raziskave, ki jo razvija v Kodi, so prav prezrte zgodovinske in intelektualne povezave francoske teorije s kibernetiko, računalništvom in teorijo tehnologije. Koda tako prinaša zelo svežo in izvirno interpretacijo hkratnega razvoja in sovplivanja med humanistiko in informacijsko teorijo na obeh straneh Atlantika. Knjigo sklene dodatek k slovenski izdaji: izčrpen intervju, ki sta ga urednika knjige opravila z avtorjem; med drugim ponuja tudi alternativno zgodovinsko trajektorijo Jacquesa Lacana. Avtor v knjigi raziskuje, kako sta informatika in kibernetika reformirali humanistiko v Franciji in ZDA po drugi svetovni vojni, izčrpno prikaže, kako so medijsko-praktične raziskave oblikovale skupno epistemično izhodišče v programih, ki so segali od medvojnega računalništva v tridesetih letih prejšnjega stoletja na inštitutu MIT in evgenike do seminarjev in laboratorijev v Parizu v šestdesetih letih. Ta mobilizacija je odprla nova študijska področja, kot so strukturalna antropologija, družinska terapija in semiologija, hkrati pa oblikovala trajne povezave med humanistiko in informatiko. Pokaže, kako je pojmovanje komunikacije, ki je izhajalo iz tehnike in njenih povezav s tehnokratskimi agendami, vplivalo na preusmeritev raziskovanja na področjih lingvistike, antropologije, psihoterapije, semiotike idr. Rekonstruira, kako so tehnokracija industrijskega napredka ter krize industrijske demokracije in kolonializma zaznamovale zgodnja razmišljanja teoretikov o kibernetiki in digitalnih medijih, tj. teoretikov kot Norbert Wiener, Warren Weaver, Margaret Mead, Gregory Bateson, Claude Lévi-Strauss, Roman Jakobson, Jacques Lacan, Roland Barthes in Luce Irigaray, kako je humanistika poskušala kritično razumeti tehnične ideje komunikacije, kaže do danes prezrte ali pozabljene zametke sodobne digitalne humanistike (npr. Lacanov seminar o kibernetiki iz 1954/55; vpliv kibernetike na teorijo procesa brez subjekta kot osnove teoretskega antihumanizma itn.). Knjiga tako prinaša rekonstrukcijo zgodovine francoske teorije in digitalne humanistike kot transkontinentalnih in političnih prizadevanj, povezuje denimo medvojno kolonialno etnografijo na nizozemskem Baliju s francosko teorijo v času dekolonizacije in modernizacije v obdobju hladne vojne, preizprašuje ustaljeno zgodovino idej. Mednarodna kritika jo ocenjuje kot temeljno delo ne le za strokovnjake, saj je zelo aktualna in koncizna analiza, polna zanimivih zgodovinskih detajlov, obenem pa zahtevne koncepte in teorije pojasnjuje v razumljivem jeziku, vendar brez poenostavljanja. Vzbudila je izjemen odziv med kritiki in širšim bralstvom. Priznani medijski teoretik Lev Manovich je napisal: »Po branju te izvirne in fascinantne knjige se bo vaš pogled na ključne mislece 20. stoletja spremenil. Danes, ko je humanistika znova pod močnim vplivom novih tehnoloških paradigem (umetna inteligenca, informacijska znanost), je arheologija tehnohumanistike, ki jo ta knjiga prva razkriva, še toliko pomembnejša.« Knjiga zapolnjuje tudi vrzel v slovenski humanistiki, v katero je bila francoska teorija uvožena pretežno brez referenc na francosko teorijo tehnologije (Leroi-Gourhan je bil sicer preveden, a brez vidnih učinkov; Simondon in Ruyer sta ostala spregledana), kibernetiko in računalništvo. Navezujemo pa jo tudi na Sophijin nabor knjig: od študij Janeza Strehovca in Marine Gržinić do Foucaultovega seminarskega cikla Varnost, teritorij, prebivalstvo (Sophia, 2024). [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2026/01/O_koda.pdf" ] izvirnik: Code: From Information Theory to French Theory (Durham: Duke University Press, 2023) 474 strani, mehka vezava ISBN 978-961-7227-20-8

BOREC št. 838-840, Mussolinijevi krvniki

Dalibor — Sat, 27 Dec 2025 19:42:16 +0000

Mussolinijevi krvniki Eric Gobetti Prevod: Nevenka Troha Prolog SLON V SOBI Prvo poglavje OD AFRIKE DO BALKANA Drugo poglavje HUDOBNI UČITELJI Tretje poglavje PRAVILA IGRE Četrto poglavje PREMALO SE UBIJA Peto poglavje VOJNI PLEN Šesto poglavje PEKEL Epilog NAŠA ZGODOVINA Kratice in okrajšave Priporočena literatura Zahvala Zapis v Primorskem dnevniku Recenzija v časopisu Svobodna beseda (pdf).

Nova ekonomika

Dalibor — Thu, 25 Dec 2025 13:30:30 +0000

Poskus teoretične analize sovjetskega gospodarstva Jevgenij Preobraženski Prevod: Marko Kržan Spremna beseda: Dimitrije Birač Jevgenij Preobraženski (1886–1937) je bil v dvajsetih letih 20. stoletja vodilni ekonomist v Sovjetski zvezi in osrednja osebnost ostrih polemik o ekonomski doktrini in politiki, ki naj bi ustrezali obdobju prehoda v socializem. Leta 1937 je bil umorjen v Stalinovih čistkah. Nova ekonomika je njegovo temeljno delo, prevedli smo ga po drugi, izpopolnjeni izdaji (Moskva, 1926). Delo je klasično v več pogledih. Spada med temeljna dela marksistične političnoekonomske misli, uveljavilo se je kot eno od osnovnih paradigem teorije prehodnega obdobja po odpravi kapitalizma in imelo velik vpliv na ekonomsko politiko Sovjetske zveze, držav »realnega socializma« in drugih kapitalistično nerazvitih držav, ki so v 20. stoletju izvajale politiko pospešene načrtne industrializacije. S teh vidikov je Nova ekonomika eden od ključnih dokumentov intelektualne in ekonomske zgodovine 20. stoletja. Vendar ni le to, je tudi začetek teoretske paradigme, ki je spoznavno še vedno aktualna in tudi produktivna. Vprašanje pospešenega razvoja kapitalistično nerazvitih držav po poti, ki ne bi bila kapitalistična, tj. ne bi imela ekonomskih, socialnih in demografskih posledic kapitalistične (prvotne) akumulacije, je danes še aktualnejše, pereče in v žarišču številnih razprav o alternativah. Naštetim vidikom se je namreč pridružil še okoljski: celo če bi sedanje oblike akumulacije omogočale razvoj v svetovnem merilu, ta ne bi bil izvedljiv brez bistvenega poslabšanja življenjskih razmer na Zemlji (tj. ne bi bil izvedljiv, zato ni vzdržen). Študija Preobraženskega seveda ne rešuje vprašanja, ki ga pred stotimi leti še ni bilo oziroma ga ni nihče predvidel, širi pa spoznavni okvir za razmišljanje o njem. Študija spada v niz obsežnih zgodovinskih del, posvečenih oktobrski revoluciji in njenim učinkom, ki so pri Založbi Sophia izšla v zadnjih letih, zlasti temeljnih študij Jevgenija Pašukanisa, Erica Hobsbawma, Alexandra Rabinowitcha, Silvia Ponsa, Patricka Karlsena, Louisa Althusserja idr., Sheile Fitzpatrick, ter sodobnih izpeljav: študije Michaela Heinricha, Svena Ellmersa, Michaela Raffertyja, Dicka Bryana, Joachima Hirscha, Erica Toussainta in Damiena Milleta, Michela Hussona, Gabriela Zucmana idr. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/11/O_nova_ekonomika.pdf" ] Izvrni naslov: Novaja èkonomika: opyt teoretičeskogo analiza sovetskogo hozjajstva, 2. izd. (Moskva: Izdatel’stvo Kommunističeskoj akademii, 1926) 296 strani, mehka vezava ISBN 978-961-7227-11-6

BOREC št. 844-846, Spomini še živijo II

Dalibor — Wed, 24 Dec 2025 23:14:01 +0000

UVODNE RAZPRAVE VIDA MILOŠEVIĆ ARNOLD Uvod in zahvala MATIJA PUŠKARIĆ »Spomini še živijo« kot prostor srečevanja MOJCA ŠORN, MARTA RENDLA V spomin na otroke in mladoletne, ki druge svetovne vojne niso preživeli SPOMINI ŠE ŽIVIJO HELENA ŠLIBAR Začetek vojne NADA ZVRŽINA Napad na Beograd FRANČIŠKA TRČIČ Ljubljana za žico DUŠICA KUNAVER Konspiracija v rosnih letih EDA NEUBAUER Ilegalček Matjaž TILKA PODGORNIK Patroni ANA HROVAT Kako smo reševali očeta FRANČIŠKA VNUK Budilka v zaklonišču in mleko pri zapori ALFONZ DARIŠ Veliko je bilo močnega bobnenja VLADIMIR STARE Domov v zaklonišče ANA POGAČAR Alarmi, šola in racija VERA MASLO Vožnja v šolo v Ljubljani DUŠAN MAHER »Dove abiti?« MARIJA IVANA ŽELEZNOV Bombardiranje na Jamovi JELKA KOMEL Kvanti košta kilo merda MARIJA ŠKRLJ Vojna v Trnovem ANA ZRNEC Na pragu Dolenjske CECILIJA OKRETIČ Mina presenečenja TEREZIJA VALENTAN S puško in rožnim vencem v partizane VERA ANA VILFAN Maribor, Ljubljana in Velike Lašče BLANKA KUMER GARBAJS Konec dober, vse dobro A.P. Nebo nad Mariborom JOŽEF GORENC Dvajset dekagramov kruha in pet taborišč LEOPOLDINA RIBIČ Strahovi vojne BRANKA PROHINER Vrt kot sredstvo preživetja VIDA STANKOVIČ Vojna v Beli krajini JOŽICA JERMAN V Cankarjevi brigadi FRANC ČELEDIN Avto na les na Bledu IGNACIJ VOJE Kako sem se izognil Gonarsu DANILA VEHOVEC Poplava na Rabu EVA BERČIČ Italijani na Gočah MARTA PRALICA Radio London MARIJA PESKOV Italijanska medvojna kuhinja DRAGICA PIRNOVAR Svet drsi v čudne čase VIDA MILOŠEVIĆ ARNOLD Kaj mi je pustila vojna

BOREC št. 841-843

Dalibor — Tue, 23 Dec 2025 23:05:02 +0000

KAZALO ARHIVI SPOMINA MILOŠ IVANČIČ Buči, buči morje adrijansko …: O življenju na Tržaškem GEORGES PEREC Robert Antelme ali resnica literature ROBERT ANTELME Človeška vrsta (Odlomek) HORIZONTI ZGODOVINE MAURICE GODELIER Od vidnega delovanja kapitalističnega sistema k njegovi skriti notranji »strukturi UMETNOST IN STVARNOST ANA MAKUC »Blagoslovi hčer, ki jo je vzgojil glas v njeni glavi«: pesmi Warsan Shire kot litanije odpora VID LENARD Zoran Popović in politična ekonomija umetnostnega postopka: Struggle in New York kot filmska artikulacija revolucionarnega antagonizma ODMEVI IN OCENE MACA JOGAN »Danes človek niti ne more več vedeti, kaj je še sploh naše« Pogovor z Janezom J. Švajncerjem AVTORSKI IZVLEČKI / AUTHORS’ ABSTRACTS 216 strani, mehka vezava

Hiper

Dalibor — Fri, 21 Nov 2025 16:29:37 +0000

Agri Ismaïl

Prevod: Marko Bauer Spremna beseda: Nicolas Hausdorf Naslovnica: Jaka Neon

Osrednji protagonist prvenca kurdskega pisatelja in esejista ni nihče drug kot kapital. Stranski liki so člani nekdaj premožne kurdske družine, ki pred iransko revolucijo v Teheranu – oče je soustanovitelj kurdske komunistične stranke – prebežijo v londonsko predmestje in tam obvisijo na socialni podpori. Odrasli otroci situacijo rešujejo vsak po svoje: hči Siver se bogato poroči v Irak, a se kmalu kot mati samohranilka preseli v Dubaj, sin Mohammed se v Londonu vzpenja po neizprosni lestvici finančnega sektorja, najmlajši Laika pa v neposredni bližini Wall Streeta živi optimizirano hikikomori življenjsko obliko ter poskuša iznajti popolni finančni algoritem. Protagonisti romana so značajske maske kapitala, prek katerih se kažejo njegove funkcije: od povsem preživetvene, kjer gre zgolj za poskus ostati nad gladino, prek kapitala, ki je preprosto zrak, v katerega se vse razblinja, do spekulacije kot čiste matematične funkcije, katere finančne posledice so malodane afterthought, a zaradi tega nič manj kataklizmične. Če parafraziramo Komunistični manifest: »Kapital je strgal z družinskega odnosa njegovo ganljivo-sentimentalno tančico in ga reduciral na gol denarni odnos.« Roman je svojevrstno nadaljevanje tradicije »romana sistemov« (DeLillo, Pynchon itd.), znanega po svojem tesnem razmerju s teorijo sistemov in kibernetiko. V tem smislu je Hiper tudi preplet najrazličnejših jezikov/žargonov, od etničnih do tehničnih, vsi prispevajo k maksimalistični, a zgoščeni viziji sveta. Proti koncu se roman prek protagonista Laike čedalje bolj preveša v spekulativni tok misli – kakor nekakšen Joyceov Ulikses v času hiperpovezav ali Musilov Mož brez posebnosti, ki se pretvori v esej. Umetnica in teoretičarka Hito Steyerl je zapisala: »Hiper preplete vzporedne svetove v raztrgano tapiserijo financ, družinskih razdorov in ostankov internacionalističnih teženj. Sunkoviti trki na kratko osvetlijo obupana potovanja čez mejo, dubajska nakupovalna središča in ameriška oklepna vozila v Bagdadu. To ni le najboljši, ampak tudi najsodobnejši roman, kar sem jih prebrala v zadnjem času.« Spremno besedo k slovenski izdaji romana je napisal Nicolas Hausdorf, avtor knjige Superstructural Berlin, ki je v zbirki Izhodi leta 2023 izšla pod naslovom Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/11/O_hiper.pdf" ] Intervju z avtorjem na RTV SLO. Prispevek na MMC RTV SLO. Recenzija in pogovor z avtorjem na Radiu Študent Recenzija na blogu Lud Literatura. Recenzija na strani Dobre knjige. izvrni naslov: Agri Ismaïl, Hyper © Chatto & Windus, London, 2024 424 strani, mehka vezava ISBN 978-961-7227-10-9