Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike

Howard Zinn

Prevod: Mojca Dobnikar
Uvodna beseda: Anthony Arnove
Spremna beseda: Lev Centrih
Naslovna ilustracija: Samira Kentrić

Življenjsko delo priznanega zgodovinarja, neomajnega aktivista in humanista nas seznanja z drugačno zgodovino ZDA od uveljavljene, »v temelju nacionalistične glorifikacije države«. Ne zanika niti nima ciničnega odnosa do pomena velikih pozitivnih zgodovinskih osebnosti, temveč dosledno daje besedo skupinam in posameznikom, ki so v kanoniziranem zgodovinopisju ZDA postavljeni na stranski tir ali v kot. Tako ne upošteva samo tistega, kar so govorile in počele velike zgodovinske osebnosti, ampak zlasti to, kar so videli, čutili in na različne načine izrazili anonimni posamezniki, pripadniki rasnih, etničnih in kulturnih manjšin, staroselci, delavci ipd.: »Če poznamo preteklost, ne poznamo absolutne resnice o sedanjosti, lahko pa imamo zaradi tega globlji vpogled, kot ga ponujajo gostobesedne izjave političnih voditeljev in ‘poznavalcev’, ki jih navaja tisk. Razredni interes so vedno prekrivali s tančico, imenovano ‘nacionalni interes’. Na osnovi lastne vojne izkušnje in na osnovi zgodovine vseh tistih vojaških posegov, v katere so bile vpletene ZDA, sem vselej nezaupljiv, ko slišim ljudi na visokih političnih položajih, kako se v opravičevanju svojih ukrepov sklicujejo na ‘nacionalni interes’ ali ‘nacionalno varnost’. […] Je mar ‘nacionalni interes’, če se nekaj ljudi odloči za vojno, nešteto drugih – doma in v tujini – pa je zaradi takšne odločitve ubitih ali pohabljenih? Mar ne bi morali državljani, državljanke vprašati, v čigavem interesu počnemo, kar počnemo? In zakaj ne bi, sem začel razmišljati, zgodbe o vojnah namesto skozi oči generalov in diplomatov pripovedovali z vidika navadnih vojakov, staršev, ki so prejeli črno obrobljene telegrame, celo z vidika ‘sovražnika’«?

Avtorjevo izhodišče je pisati o ljudeh in za ljudi, zelo natančno razgaljati sistemske mreže ekonomske in družbene neenakosti, sistemskega rasizma, ki je nujen za ohranjanje imperialističnih teženj kapitala. Zinn je bil humanist in borec, zato na osnovi zgodovinskih dogodkov kaže moč civilne družbe in organiziranja, opisuje navdihujoče boje ljudi, ki so se borili proti suženjstvu in rasizmu, ali ljudi, ki so organizirali sindikalno gibanje, stavke in se zavzemali za pravice delavcev, socialiste, ki so nasprotovali vojni in militarizmu, itn. Poseben poudarek je na osvobodilnih gibanjih, odzivih ljudi na zatiranje. Knjiga je plod avtorjevih dvajsetletnih raziskav, zato je gradivo zelo bogato; opira se na strokovno literaturo, arhivske dokumente, govore, pogodbe, sporazume ter na gradivo, ki ga je avtor zbral ob terenskem delu, pričevanjih, pogovorih, ga poiskal v neobjavljenih literarnih delih, dnevnikih, delavski poeziji itn. S takimi prijemi je pomembno prispeval h kritičnemu poučevanju in pedagogiki. V ZDA in v drugih državah, ki so knjigo prevedle, je še vedno temeljna alternativa kanonskim učbenikom. Na tej osnovi so nastale tudi skrajšane različice in številne izdaje besedila, televizijske in radijske serije ter drugi izobraževalni projekti (npr. Zinn Educational Project, ki poteka od leta 2008). Slovenska izdaja je narejena po zadnji avtorjevi nadgrajeni različici integralnega besedila, vsebuje pa še uvod Zinnovega sodelavca in prijatelja Anthonyja Arnova ter spremno besedo zgodovinarja Leva Centriha.

Pogovor z Levom Centrihom na radiu ARS »Zgodovina, ki ohranja živ spomin na ljudske upore, nudi drugačno razumevanje moči.«

Mojca Dobnikar o prevajanju knjige (Spol.si)

O Zinnu na simpoziju Branje besede = branje sveta

Recenzija na Radiu Študent

768 strani, trda vezava

ISBN 978-961-7003-70-3