Žena sveta

Prevod: Ana Makuc
Naslovna ilustracija: Samira Kentrić

Večkrat nagrajena (prva) pesnica lavreatka Velike Britanije in profesorica sodobne poezije na Univerzi v Manchestru Carol Ann Duffy (r. 1955 v Glasgowu), po izobrazbi filozofinja, v pesniški zbirki Žena sveta v tridesetih pesmih s tridesetimi govorkami podarja glas tistim ženskam, ki stojijo za vsakim »vélikim« moškim, bodisi resničnim, zgodovinsko izpričanim, bodisi fiktivnim, mitskim in bibličnim. Take moške, denimo Freuda, Darwina, Orfeja, Odiseja, Fausta, vidimo iz perspektive spalnice, kuhinje in kopalnice, skozi oči njihovih žena, ljubimk, sester. Vse to pesnica izraža izrazito duhovito, šaljivo, igrivo, razposajeno in satirično, predvsem pa v obliki dramatičnega monologa, kajti to je edina njena pesniška zbirka, ki je v celoti napisana v tej formi ali podžanru poezije, čeprav se dramatični monolog pogosto pojavlja tudi v njenih zbirkah Standing Female Nude (1985), Selling Manhattan (1987) in Mean Time (1993). Vsi monologi so revizionistični in kažejo žensko različico zgodb: od tridesetih pesmi jih dvanajst na novo spiše grške mite, osem portrete dejanskih moških, pet svetopisemske zgodbe in tri pravljice ali ljudske pripovedke, preostali dve pa filmsko in literarno zgodbo. »Carol Ann Duffy nas opozarja na kulturne in družbene posledice filozofske zapuščine, ki je predolgo dajala prednost pripovedi o možu sveta,« poudarja Avril Horner, »nismo priča junaštvu ali pomembnosti moških […], temveč njihovemu človeškemu vplivu, učinkovanju njihovega življenja in odločitev na druge ljudi.« Navkljub različnim značajem v pesmih pa je zbirka tudi globoko osebna in avtobiografska.