<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>2004 &#8211; Založba Sophia</title>
	<atom:link href="https://zalozba-sophia.si/leto-izdaje/2004/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://zalozba-sophia.si</link>
	<description>Zavod za založniško dejavnost</description>
	<lastBuildDate>Sun, 13 Jul 2025 20:14:32 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2018/09/cropped-založba-Sophia-Logo-32x32.png</url>
	<title>2004 &#8211; Založba Sophia</title>
	<link>https://zalozba-sophia.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Preživele smo in spominjamo se</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/prezivele-smo-in-spominjamo-se/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 01 Jun 2018 20:56:40 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/?post_type=product&#038;p=1270</guid>

					<description><![CDATA[<span style="font-size: 14pt;"><em>Slovenske jetnice v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück</em></span>

<span style="font-size: 14pt;">Silvija Kavčič</span>

&#160;

Prevod: Mojca Šorn, Tanja Velagić

Nekdanje jetnice nacističnih koncentracijskih taborišč niso bile predmet natančnejših zgodovinopisnih raziskav ne v nekdanji Jugoslaviji ne v samostojni Sloveniji. Zanimanje za njihove spomine in izkušnje je bilo večinoma omejeno na zasebni krog. Po drugi strani so same vselej kazale veliko zanimanja in pripravljenosti deliti spomine na še vedno določujoče obdobje svojega življenja. Avtorica je v okviru svojega raziskovalnega projekta v letih 1998–2000 opravila z njimi 31 intervjujev, ki so bili narativnega značaja, pripovedi življenjskih zgodb. Ti zapisi, dopolnjeni z mednarodnimi zgodovinskimi izsledki in gradivom iz zasebnih in javno dostopnih zapuščin, nemških, avstrijskih in slovenskih arhivov ter drugih zgodovinskih virov, sestavljajo materialno osnovo pričujoče študije, v kateri je avtorica po eni strani rekonstruirala položaj skupine slovenskih jetnic v taborišču Ravensbrück, po drugi strani pa njihov položaj v povojnem obdobju. Zanimal jo je zlasti razkorak med kolektivnim in individualnim spominom na internacijo, ki se je izrazil šele v pogovorih z nekdanjimi taboriščnicami. To dejstvo vnovič potrjuje pomen ustnih virov v zgodovinopisju, ki so prepogosto zapostavljeni.

&#160;

Likovna priloga (Cita Potokar, Violette Rougier Lecoq, Aat Breur, Ceija Stojka) in fotografije iz spominskega središča v Ravensbrücku.

&#160;

&#160;

296 strani, trda vezava

ISBN: 9789616747011]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ilegalčki</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/ilegalcki/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 01 Jun 2018 20:41:44 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/?post_type=product&#038;p=1267</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Vojna Ljubljana 1941-1945 (1. in 2. del)</span></em>

&#160;

Ilegalčki so bili otroci partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte. Njihovi starši so zaradi nevarnosti kompromitiranja morali zapustiti Ljubljano, ali pa so otroci ostali sami, ko so starše ubili ali jih poslali v taborišča, sorodnikov pa niso imeli ali le-ti niso mogli poskrbeti zanje. Oblika varstva ogroženih otrok je bila s tako podrobno izvedeno organizacijo (Slovenska narodna pomoč), katere nosilka je bila najprej Ada Krivic, po njeni aretaciji pa Ana Ziherl – Mami, edinstvena v okupirani Sloveniji, a tudi v okupirani Evropi, vanjo so bili vpeti aktivisti Osvobodilne fronte, zdravniki, odvetniki, učitelji, trgovci in drugi prebivalci Ljubljane, predvsem pa plemeniti ljudje – vrsta nadomestnih staršev ilegalčkov. In nobenega od teh otrok niso odkrili.

Monografija obsega pripovedi 124 ilegalčkov iz zapuščine Ade Krivic, njihovih skrbnikov, sorodnikov, sezname otrok, za katere je skrbela osebno Ana Ziherl, ter dodatno gradivo, pridobljeno ob avtorizaciji pripovedi v letih 1999–2004: več kot 90 pisem, dopisnic, dokumentov, dnevniških zapisov, 580 fotografij iz družinskih arhivov, doslej neobjavljene oljne slike in risbe Hinka Smrekarja, Maksima Gasparija, Božidarja Jakca, Slavka Pengova, neznanega nemškega arhitekta iz taborišča Ansendorf, sojetnika matere enega od ilegalčkov, ter zapise o zdravnikih in ostalem zdravniškem osebju, ki je sodelovalo s Slovensko narodno pomočjo in Ano Ziherl, mdr. Bogdan Derč, Draga Bidovec, Krista Kocjančič, Tatjana Zalokar, Alojz Zalokar, Božena Grosman, Anča Tavčar Konvalinka, Branko Šalamun, Marij Avčin, Robert Neubauer, Zora Konjajev, Franta Mis, Emilija Kraigher.

&#160;

&#160;

Usode ljubljanskih otrok med 2. svetovno vojno v stripu - <a href="http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/aktualno/novice-1288/usode-ljubljanskih-otrok-med-2-svetovno-vojno-na-voljo-v-stripu-in-knjigah/"><span style="color: #800000;">Spomini in sanje Kristine B.</span></a>

Usode ljubljanskih otrok med 2. svetovno vojno v filmu - <a href="http://www.skritiotroci.si/aktualne-novice/muzejska-predpremiera-dokumentarnega-filma-ilegalcki"><span style="color: #800000;">Ilegalčki</span></a>

Odzivi medijev, Delo, Blaž Vurnik, 15. 4. 2015 - <a href="http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/kabinet-cudes-ilegalcki-skriti-otroci-v-ljubljani.html"><span style="color: #800000;">Kabinet čudes: Ilegalčki − skriti otroci v Ljubljani</span> </a>

Odzivi medijev, Dnevnik, Darja Valenčič, 15. 5. 2015 - <a href="https://www.dnevnik.si/1042712910/lokalno/ljubljana/2000-let-emone-nekateri-otroci-so-vojno-koncali-z-dvema-druzinama"><span style="color: #800000;">2000 let Emone: Nekateri otroci so vojno končali z dvema družinama</span> </a>

&#160;

&#160;

Urednik/ca: Milena Štrajnar
Urednik/ca: Tanja Velagić

&#160;

680 strani, trda vezava

ISBN: 9619062876]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>O pornografiji</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/o-pornografiji/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 09 Mar 2015 23:29:31 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/o-pornografiji/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Porno konstrukcija in feministična rekonstrukcija seksualnosti
</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Renata Šribar</span>

&#160;

Avtorica v knjigi poudarja, da se morajo aktivnosti številnih ljudi in organov držav proti pornografiji, motivirane pretežno z vidika načel človeške integritete, družbene enakosti spolov ter zaščite otrok in mladoletnih, soočati z naraščajočo močjo pornografskega kapitala, ki je v vrhu svetovne ekonomske moči, podpira pa ga klasični in novi liberalizem s pojmovanjem pornografije kot udejanjanja pravice do svobodnega govora. Pri tem prezre in ne upošteva družbenih pogojev izražanja seksualnosti, ki se skozi mainstream pornografijo dojema in udejanja v razmerjih, kakršna niso naklonjena ženskam, mladoletnim in otrokom.

Knjiga, ki pokriva široko pahljačo teoretskih diskurzov – od sociologije, feminističnih teorij, medijskih in kulturnih študij do prava − je eno redkih del s to tematiko na našem trgu.

&#160;

181 strani, mehka vezava
ISBN: 961-6294-80-6]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Evropa brez Evropejcev</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/evropa-brez-evropejcev/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 09 Mar 2015 23:29:29 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/evropa-brez-evropejcev/</guid>

					<description><![CDATA[<span style="font-size: 14pt;">Aleš Debeljak</span>

Kaj je Evropa? Kdo je Evropejec? Smo Slovenci z vstopom naše države v Evropsko unijo že tudi stvarno deležni ne samo pravic, ki izvirajo iz članstva naše države, ampak tudi spoštovanja, ki izhaja iz druženja med enakimi? Kako dolgo bo trajalo, da se bo evropski mentalni prostor osvobodil dediščine razdeljene celine, ki je na zahodu Evrope sprožala globoko in dolgo trajajočo sumničavost do dežel in ljudi na terra incognita njenega vzhoda? Takšna vprašanja si bržkone zastavlja vsak, ki vsaj malo razmišlja o Evropi, tej "širši" domovini Slovencev.

Dr. Aleš Debeljak, čigar dela so prevedena v številne svetovne jezike, v tej knjigi nanje odgovarja tako, da kritično analizira in informativno predstavi razvoj evropske ideje in temelje sodobnega oblikovanja Evrope, pri tem pa še zlasti pozorno osvetljuje problematiko skupnega duhovnega okvira, poti do kulture soglasja in solidarnosti, odnos med patriotizmom in nacionalizmom, vlogo evropskih političnih in ekonomskih elit ter pomen (odsotne) evropske javnosti in razmerje med slovenskimi in evropskimi plastmi identitet v današnjem nestabilnem svetu.

V zajetnem paketu knjig na temo Evropa in Evropska unija je Debeljakova knjiga izjemna v tem, da domači avtor hkrati ponuja premislek sodobnega slovenskega položaja v odnosu do evropske paradigme in razlaga žive ideje in poglede, ki krožijo v evropskih znanstvenih, kulturnih in nenazadnje političnih debatah. Debeljak nam tolmači Evropo v svojem značilnem pripovednem slogu, ki ob zgodovinskih informacijah, literarnih reminiscencah in avtobiografskih doživljajih nagovarja, svari in sili k razmisleku o naši usodi v Evropi XXI. stoletja.

219 strani, trda vezava

ISBN: 961-6294-54-7]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Katoliška cerkev</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/katoliska-cerkev/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 09 Mar 2015 23:29:29 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/katoliska-cerkev/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Kratka zgodovina
</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Hans Küng</span>

Prevod: Marjan Sedmak

Hans Küng (roj. 1928), dr. filozofije in eden najbolj uglednih katoliških teologov 20. stoletja, je bil vrsto let profe­sor na Univerzi Tübingen, njegova dela o zgodovini katoliške cerkve, smislu krščanstva in idejnem razvoju Cerkve pa imajo širok krog bralcev po vsem svetu.

Knjiga predstavlja razvoj krščanstva od njegovih začetkov v Palestini do nastanka univerzalne cerkve, travme v razkolu zahodne in vzhodne cerkve, njeno utrjevanje v srednjem veku, novo travmo, ki jo je pomenil Lutrov reformizem, njeno vlogo v razsvetljenstvu in moderni dobi, vse do njenega delovanja v času obeh svetovnih vojn in današnje usmeritve pod pontifikatom Janeza Pavla II.

Künga v tej zgodovini zanima sprememba vloge in moči papežev, kakor tudi koncilov, škofov, kardinalov in kle­rikov sploh; osvetljuje nastanek (in ponarejanje in prirejanje) osrednjih dogem Cerkve, kot sta papeška nezmotlji­vost ali brezmadežno spočetje Marije; kritizira zahtevo po celibatu, ki je v prvotnem krščanskem izročilu ni, kot tudi glede na izvorno izročilo kristjanov neupravičeno podrejeni položaj žensk v Cerkvi; ukvarja se z bojevanjem Cerkve zoper herezije in drugoverce, s križarskimi vojnami in misijonarjenjem, predvsem pa z nasprotovanjem Cerkve mo­dernosti in njenim molkom ob holokavstu v polpretekli zgodovini.

Za modernizacijo Cerkve v sodobnem svetu ima osrednje mesto Drugi vatikanski koncil (1962-65), sklican pod Janezom XXIII., ki je sprejel pomembne reforme doktrine in prakse RKC. Na njem je imel aktivno strokovno vlogo tudi Küng, ki je reformno usmeritev Cerkve odločno zagovarjal še naprej v pokoncilskem obdobju. Toda Cerkev je pod papežem Pavlom VI. in nato Janezom Pavlom II. skrenila s te usmeritve, Künga pa leta 1979 izob­čila. Prepovedala mu je poučevanje, kar je tedaj sprožilo val protestov v evropski javnosti. Povod za to je našla v njegovem oporekanju dogmi papeške nezmotljivosti.

Küngova zgodovina katoliške cerkve je pisana v duhu ekumenizma in afirmacije pristnega krščanstva kot ozna­njevalca ljubezni, solidarnosti in bratstva, v kritičnem dialogu s Cerkvijo, ki bi se morala po njegovem prepričanju prilagajati življenju današnjega časa in ohranjati pristne krščanske vrednote.

Delo je opremljeno s kronološko preglednico ter imenskim in pojmovnim kazalom. Kot je Küng napisal v kratkem predgovoru k slovenski izdaji, je namenjeno »zlasti mlademu rodu, angažiranim in čutečim ljudem, pa tudi teologom, duhovnikom in laikom, ki jim gre za delovanje Rimskokatoliške cerkve v duhu današnjega časa«.

&#160;

Izvirni naslov: <em>The Catholic Church</em>
205 strani, mehka vezava
ISBN: 961-6294-56-3]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zanimivi časi</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/zanimivi-casi/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2013 23:29:29 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/zanimivi-casi/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Moje doživetje 20. stoletja
</span></em>
<span style="font-size: 14pt;">Eric Hobsbawm</span>

Prevod: Rapa Šuklje

Zanimivi časi kakor da so sestavljeni iz več malih knjig o deželah, mestih in ljudeh: Velika Britanija, Francija, Španija in Italija od 30. do 90. let, ZDA in Latinska Amerika ter Sovjetska zveza – bogati zgodovinski prikazi svetovnega dogajanja, povezanega z življenjem v teh državah, srečanja z vidnimi intelektualci, politiki, znanstveniki, umetniki, njegovi pogledi na družbeno in kulturno življenje, od refleksije hladne vojne, študentskih gibanj '68, propada socialističnih sistemov, posledic unilateralne vloge ZDA in 11. septembra 2001 pa do vznika protiglobalističnih protestov.

Knjiga ne prinaša le Hobsbawmove osebne zgodbe, je tudi zgodba pomembnega dela medvojne in povojne intelektualne generacije in izpoved njegove vse življenje trajajoče vere v »ideal oktobrske revolucije… v to, da se svet ne bo spremenil na bolje sam od sebe«.

Zanimivi časi so odlično dopolnilo Hobsbawmovih del o zgodovini 20. stoletja - Čas kapitala, Čas revolucije, Čas imperija in Čas skrajnosti - in bodo dobrodošli vsem, ki jih zanima novejša zgodovina ter obenem uživajo bolj v branju pripovednih žanrov kot podatkovnih zgodovinskih del.

&#160;

Izvirni naslov: <em>Interesting Times</em>

470 strani, trda vezava

ISBN: 961-6294-61-X]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Filozofska karta 20. Stoletja</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/filozofska-karta-20-stoletja/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2013 23:29:29 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/filozofska-karta-20-stoletja/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Tehnika in eksistenca
</span></em>
<span style="font-size: 14pt;">Gianni Vattimo</span>

&#160;

Prevod: Aleksa Šušulič
Spremna beseda: Marjan Šimenc

V pričujočem delu je avtorjev namen predstaviti sodobno filozofijo, tj. filozofijo 20. stoletja in njene ključne avtorje ter smeri, nefilozofom in tistim, ki šele vstopajo v svet filozofije. V ospredje je postavil odnos med človeško eksistenco in tehniko/znanostjo, ki se mu zdi usoden za družbo in posameznika, in ga predstavil skozi besedila, šole in avtorje, ki so tudi njega samega oblikovali kot filozofa. Kar se na prvi pogled kaže kot kratki šolski povzetki, je v resnici plod več desetletij raziskovanja in premišljevanja filozofskih tem.

Sklepna poglavja so zgrajena bolj po temah: umetnost in resnica ter umetnost in moderna tehnologija, etika in avtentičnost življenja, vrlina in skupnost, na koncu pa tema, s katero se Vattimo zadnja leta še posebej ukvarja: filozofija religije, sveto in Bog, pomen krščansko-filozofske tradicije in avtorjev, kot so Barth, Girard, Otto, Levinas, Pareyson.

V predgovoru dr. Marjan Šimenc, profesor za didaktike filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, razmišlja, kako brati Vattimovo delo in kam sodi med novejšimi deli o tem področju.Knjigi je dodano avtorsko kazalo in izbrana bibliografija v slovenskih prevodih. V svetu, v katerem usihajo tradicionalna prepričanja, narašča pa občutek izgubljenosti in negotovost ob novih izzivih tehnologije, raste tudi zanimanje za filozofijo. Pričujoča knjiga bo olajšala vstop na to področje, v njej pa bodo našli nove osvetlitve in problematizacije tudi bolj podučeni bralci.

&#160;

Izvirni naslov: <em>Tecnica ed esistenza</em>

160 strani, mehka vezava

ISBN: 961-6294-63-6]]></description>
		
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
