<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>2011 &#8211; Založba Sophia</title>
	<atom:link href="https://zalozba-sophia.si/leto-izdaje/2011/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://zalozba-sophia.si</link>
	<description>Zavod za založniško dejavnost</description>
	<lastBuildDate>Thu, 01 Oct 2026 00:34:05 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2018/09/cropped-založba-Sophia-Logo-32x32.png</url>
	<title>2011 &#8211; Založba Sophia</title>
	<link>https://zalozba-sophia.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Čisti kapitalizem</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/cisti-kapitalizem/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 27 May 2019 22:29:37 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/cisti-kapitalizem/</guid>

					<description><![CDATA[<div class="field-publikacija-avtorji">
<div class="field-item">

<span style="font-size: 14pt;">Michel Husson</span>

&#160;

</div>
</div>
<div class="field-publikacija-avtorji-prev">Prevod: Katja Kraigher</div>
<div class="field-publikacija-body">

<em>
»V naslovu te knjige je zgoščena njena bistvena teza: sodobni kapitalizem teži k čistemu delovanju in postopoma odmetava vse ‘togosti’, ki bi ga lahko regulirale ali omejevale. Pri tem ne gre toliko za vrnitev kapitalizma k zgodnejšim zgodovinskim oblikam kakor za to, da se čedalje bolj ujema s svojim konceptom. To gibanje se izraža v dveh velikih tendencah: ‘ponovnem poblagovljanju’ delovne sile in postopnem oblikovanju svetovnega trga. Gre torej za kapitalizem brez pridevnika, pa čeprav je lahko za poimenovanje njegove trenutne faze prikladen izraz neoliberalni kapitalizem. Zavrniti moramo delne teoretizacije, ki v ospredje potiskajo ta ali oni vidik in potem govorijo o globaliziranem, financializiranem, patrimonialnem, delničarskem ali kognitivnem kapitalizmu.« </em>
- Iz knjige

&#160;

Michel Husson je eden redkih še živečih marksistov (poleg njega nam na misel pridejo le Étienne Balibar ter avtorski dvojec Gerard Duménil in Dominique Lévy), ki se upirajo sicer že skoraj pregovorni hermetičnosti francoskega intelektualnega prostora, marksističnega in siceršnjega, ter sodelujejo tudi v teoretskih razpravah na mednarodni ravni. Slovenskemu bralcu se je že predstavil v dialogu s Kostasom Lapavicasom o primerni strategiji izhoda iz trenutne krize evropskih povezav v družbeno in okoljsko vzdržnejši sistem, pri čemer je v nasprotju s sogovorcem zagovarjal politično povezovanje sindikatov in delavskih strank na evropski ravni, <em>Čisti kapitalizem</em> pa je njegov prvi daljši spis, ki smo ga dobili v prevodu. Knjiga združuje Hussonove teoretske in analitične prispevke, objavljene na različnih mestih v zadnjem desetletju, skupaj pa tvorijo celovito kritiko tega, kar opredeli kot »čisti kapitalizem«. Hussonov nasprotnik tako ni, kakor običajno na levici, kapitalizem v nekem obdobju svojega zgodovinskega razvoja, temveč kapitalizem kot tak, brez pridevnika, kapitalizem, o katerem Husson pravi, da vodi zgolj v množično pavperizacijo ter periodične gospodarske in finančne krize. Zato njegov odgovor niso poskusi regulacije, discipliniranja ali humaniziranja kapitalizma, ki so, kot pravi sam, obsojeni na neuspeh, temveč »čisti protikapitalizem«.

</div>
&#160;
<div class="field-publikacija-body">

Odzivi medijev - <a href="http://www.mladina.si/142711/michel-husson-ideja-o-emancipaciji-je-imanentna-marksizmu/"><span style="color: #800000;">Mladina, 5.4.2013, Marjan Horvat, Intervju, Michel Husson: »Ideja o emancipaciji je imanentna marksizmu.«</span></a>

Odzivi medijev - <a href="http://za-misli.si/kolumne/andrej-adam/796-neoliberalna-drzava"><span style="color: #800000;">Za-misli, Andrej Adam, 16.2.2013, Neoliberalna država</span></a>

Pogovor ob izidu knjige Michela Hussona Čisti kapitalizem, 3.10.2012 (<a href="https://www.youtube.com/watch?v=p0spP6a5I1E"><span style="color: #800000;">posnetek pogovora</span></a>)

</div>
&#160;

&#160;

[maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_cisti_kapitalizem.pdf" ]

&#160;

&#160;

236 strani, mehka vezava
<div class="field-publikacija-isbn">ISBN: 9789616768429</div>]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Evropska pravljica</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/evropska-pravljica/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:37 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/evropska-pravljica/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Forma in narava</span></em>
<span style="font-size: 14pt;">Max Lüthi</span>
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-avtorji-prev">

Prevod: Alenka Veler

</div>
<div class="field-publikacija-body">

<em>V evropski pravljici je nenavadna moč. Njene privlačnosti ne čuti le vsaka nova generacija otrok, tudi odrasli vedno znova in znova izkušajo njen čar. Odkar je Charles Perrault v letih 1696–97 pravljico napravil za predmet resne literarne obravnave, ostaja ta nova forma privlačna za pisce, bralce in raziskovalce … Ta knjiga je poskus orisa značilnosti evropske pravljice. Pri tem pa ne stremi k primerjavi lastnosti pravljic iz različnih dežel. Nasprotno, v osnovni formi išče tisto, kar je skupno vsem. Ne zanimajo nas individualne razlike, ki jih lahko opazujemo od pripovedovalca do pripovedovalca in od naroda do naroda. Iščemo tisto, kar pravljico naredi pravljico. </em>
- Max Lüthi

&#160;

Lüthijeva <em>Evropska pravljica</em> je od svoje prve izdaje leta 1947 postala eno izmed najpomembnejših del o naravi, slogu in formi pravljice. Max Lüthi v knjigi prepozna in analizira bistvene značilnosti pravljice (enodimenzionalnost, ploskovitost, abstraktni slog, izolacija, univerzalna povezanost in vsevključenost), zaradi česar je knjiga postala prelomna v razvoju analitičnih konceptov, ki so omogočili nadaljnje raziskovanje pravljic in njihovih zakonitosti.

Slovenskega prevoda, ki ga je strokovno pregledala dr. Mirjam Mencej, s spremno besedo pa pospremila dr. Milena Mileva Blažić, bodo najbolj veseli folkloristi in folkloristke, literarni teoretiki in teoretičarke, prav gotovo pa tudi pripovedovalke in pripovedovalci, zbiralke in zbiralci, prevajalke in prevajalci ter tudi vsi ljubitelji in ljubiteljice pravljic.

&#160;

Odzivi medijev - <a href="http://radiostudent.si/kultura/teorema/max-l%C3%BCthi-evropska-pravljica"><span style="color: #800000;">21.4.2013, Radio Študent, Humanistika, Petra Meterc</span></a>

&#160;

</div>
[maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_evropska_pravljica.pdf" ]

&#160;

</div>
&#160;

Izvirni naslov: <em>Das europäische Volksmärchen: Form und Wesen</em>

&#160;

216 strani, mehka vezava
ISBN: 9789616768375]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ponarejevalci in kritiki</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/ponarejevalci-in-kritiki/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:37 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/ponarejevalci-in-kritiki/</guid>

					<description><![CDATA[<div id="publikacija-naslov-container">
<div class="field-publikacija-podnaslov">

<em><span style="font-size: 14pt;">Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki
</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Anthony Grafton</span>

&#160;

Prevod: Milan Franc
Spremna beseda: Aleš Maver

</div>
</div>
<div id="publikacija-body-container">
<div></div>
<div class="field-publikacija-body">

<em>Ponarejanje in filologija sta skupaj padali in rasli, pa najsi je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so bili ravno ponarejevalci tisti, ki so prvi postavili ali potrdili prefinjene metode kritike; včasih pa so jih filologi z njihovo pomočjo premagali. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci … »Da bi ujel tatu, moraš biti tudi sam tat,« je bil dolgo časa priljubljen pregovor policistov. Pregovor: »Da bi odkril ponaredek, moraš biti ponarejevalec,« pa bi se kot njegova različica dobro skladal z motom študije kakšnega literarnega detektiva. </em>
- Iz knjige

&#160;

V <em>Ponarejevalcih in kritikih</em> se Momiglianov učenec in profesor na princetonski univerzi Anthony Grafton z enciklopedično načitanostjo, analitično prodornostjo in slogovno izbrušenostjo loteva več kot dveh tisočletij zgodovine literarnega ponarejanja. Razprava, ki se giblje med, denimo, potvorbami Dionizija Odpadnika iz četrtega stoletja pr. n. št. in Protokoli sionskih modrecev iz dvajsetega, se dotika raznovrstnih ponarejevalskih strategij in motivov, ki segajo od zavestnega krašenja besedil s perjem tuje avtoritete do igrive šaljivosti učenjaškega humorja. Raziskovalci, ki so se znašli na tankem ledu takšnih ponaredkov, so bili prisiljeni presojati (»kritik« je etimološko povezan z grškim <em>kríno</em>, »sodim«); iz teh presoj so se rojevale vedno nove tekstnokritične metode in vedno strožji, doslednejši odnos do virov. Zgodovina ponarejanja je tako neločljivo prepletena z zgodovino humanistike. Graftonova obravnava ne skuša biti sistematična, toda z anekdotnim pristopom povezana berljivost za prvo avtorjevo knjigo v slovenščini ni najslabša popotnica.

Mednarodno uveljavljeni zgodovinar Antony Grafton, ki je za svoje delo s področja zgodovine humanistike med drugim prejel odmevno Balzanovo nagrado, je s svojim interdisciplinarno zastavljenim delom o zgodovini ponarejanja poskrbel za nov, svež pogled na zgodovino humanistike.

&#160;

Odzivi medijev - <a href="http://radiostudent.si/kultura/o%C4%8Di-da-ne-vidijo/anthony-grafton-ponarejevalci-in-kritiki"><span style="color: #800000;">19.11.2012, Radio Študent, Oči, da ne vidijo, Petra Meterc</span>
</a>

</div>
</div>
&#160;

Izvirni naslov: <em>Forgers and Critics: Creativity and Duplicity in Western Scholarship</em>

168 strani, mehka vezava
ISBN: 9789616768320]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Levi horog</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/levi-horog/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/levi-horog/</guid>

					<description><![CDATA[<div id="publikacija-naslov-container">
<div class="field-publikacija-podnaslov">

<em><span style="font-size: 14pt;">Filozofija športa v osmih esejih</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Lev Kreft</span>

</div>
</div>
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-body">

&#160;

<em>Filozofiji športa »daje smisel in dostojanstvo discipline: globoka igra … kot nezaustavljiva odločitev za igro, ki nima nikakršnega razumnega smisla niti koristnega smotra, kot zasvojenost s popolnim tveganjem vsega, kar nam je drago,« </em>
- Lev Kreft v Zagovoru

&#160;

Knjiga Leva Krefta <em>Levi horog </em>je prva monografija, ki v slovenski jezikovni in akademski prostor prinaša do sedaj večinoma spregledano znanstveno disciplino – filozofijo športa. Lev Kreft, kot eden izmed naših pionirjev tega sorazmerno mladega filozofskega polja, vzpostavljenega v šestdesetih letih 20. stoletja, v delu analizira šport, ki ga razločuje od rekreacije in telovadbe, s pomočjo konceptualnih filozofskih orodij, s čimer se loči od pristopov ostalih uveljavljenih športnih ved.

V svojih raziskavah različnih problemskih sklopov in vprašanj tako sodobnega kot antičnega športa se umesti na, kot pravi, pozicijo »neuvrščenega filozofskega vajenca«. To pomeni, da se ne zadovolji ne s tradicionalnim utemeljevanjem in poveličevanjem športa kot smotrne, koristne in razumne dejavnosti kot tudi ne z njegovo vulgarno levičarsko kritiko, ki ga pojmuje kot orodje za zaslepljevanje množic na ozadju kapitala in izkoriščanja, saj oba pristopa vpletata ideologijo poveličevanja avtentičnosti športa. Avtor filozofije športa ne razume kot abstraktno podajanje že izgotovljenih pojmov, temveč jo prakticira s pomočjo analize konkretni primerov (nogometa, kriketa, boksa, smučarskih skokov, boja proti dopingu, športnih spektaklov ob dnevu mladosti, gladiatorskih iger in plavalca Martina Strela), ki osvetlijo diskurzivno ozadje sodobnih pogledov na šport, pa naj gre to za njegovo definicijo, za njegovo lepoto in spektakelsko funkcijo oz. dramatičnost ali za razmerje med športnikom in občinstvom, za razliko med visokimi in plebejskimi športi, za njegovo vpetost v kapitalistično ekonomijo itd.

Delo je napisano v jasnem slogu in konciznem jeziku, čeprav je poglobljena in široka filozofska ter sociološka študija, ki se opira na številne priznane sodobne in klasične avtorje ter njihove uvide. Namenjeno je vsem, ki jih zanimajo filozofski zastavki športa, tako družboslovcem in humanistom različnih disciplin kot tudi širšemu bralnemu občinstvu.

</div>
</div>
&#160;

&#160;
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-body">

Odzivi medijev - <a href="http://radiostudent.si/kultura/teorema/filozofija-%C5%A1porta"><span style="color: #800000;">17.6.2012, Radio Študent, Teorema, Tadej Meserko</span></a>

</div>
</div>
<div class="field-publikacija-zbirka"></div>
<div></div>
<div id="publikacija-body-container">

248 strani, mehka vezava
<div class="field-publikacija-podrocja"></div>
<div class="field-publikacija-isbn">ISBN: 9789616768337</div>
</div>]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Posebni skepticizem v umetnosti</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/posebni-skepticizem-v-umetnosti/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/posebni-skepticizem-v-umetnosti/</guid>

					<description><![CDATA[<div class="field-publikacija-avtorji">
<div class="field-item"><span style="font-size: 14pt;">Maja Breznik</span></div>
</div>
<div class="field-publikacija-body">

&#160;

<em>»Umetnostni sistem je bistvena ovira, ki brani umetnostno ustvarjanje pred vprašanji splošnega skepticizma in pred, kar je leta 1936 Walter Benjamin imel za neizogibno, umetnostjo, ki bi izhajala neposredno iz prakse, iz politike, ne pa iz kultne funkcije umetnosti,«</em>
- Maja Breznik

&#160;

Knjiga Maje Breznik <em>Posebni skepticizem v umetnosti</em> je delo, ki je za svoj predmet obravnave, ko smo na prehodu iz nacionalne umetnosti v globalen, mednarodni umetnostni sistem, vzelo rezultate terenskih intervjujev z akterji v različnih umetnostnih oz. kulturnih poljih: vizualni umetnosti, gledališču, glasbi (v soavtorstvu z Lidijo Radojević) in založništvu.

V vsakem od teh polj avtorica razbere specifične antagonizme: v vizualni umetnosti poteka konfrontacija med umetnostnim sistemom v centru in perifernimi, lokalnimi praksami; v gledališču med pristopom osvajanja državnih institucij in neodvisno produkcijo; v glasbi med komercialnimi avtorji z njihovimi korporativnimi tantiemami in alternativno naredi si sam sceno; v založništvu med visoko, a neprofitno literaturo in komercialnim množičnim tiskom. Ne glede na različna, včasih diametralno nasprotna stališča intervjuvancev in specifične značilnosti ter pereče problematike posameznih kulturnih praks, je avtorica na njihovem ozadju razbrala vsem skupno ideologijo – posebni skepticizem v umetnosti. V skladu z njo se bije nenehen manihejski boj prave umetnosti z lažno, pri čemer pa se ne podvomi v moderno institucijo umetnosti kot take, in prav ta dvom je lasten avantgardnim gibanjem, ki pa jih sodobni, profit sledeči umetniški sistem vse prelahko inkorporira vase.

Poleg analize Maje Breznik knjiga vsebuje osem komentarjev različnih avtorjev, ki dodatno osvetljujejo izsledke raziskave v posameznem obravnavanem polju in podajajo teoretske ter kritične prispevke k njenim vpogledom. Delo obenem zaokroža obširen epilog Rastka Močnika, ki poskuša na podlagi analize razvoja likovnih praks v moderni prikazati, da je način vpetosti sodobne likovne umetnosti v politično-ekonomske odnose ključ za razumevanje pričujočih trendov podrejanja neoliberalnim silnicam ostalih kulturnih področij.

Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, čeprav se opira na sodobna teoretska dognanja in pojme, in vsebuje obilno konkretnih primerov. Namenjena je družboslovcem in humanistom kot tudi širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki jih zanimajo antagonizmi sodobne umetnosti in kulture.

</div>
&#160;

&#160;

288 strani, mehka vezava
<div class="field-publikacija-isbn">ISBN: 9789616768344</div>]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Prebežniki v viharju</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/prebezniki-v-viharju/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/prebezniki-v-viharju/</guid>

					<description><![CDATA[<em><span style="font-size: 14pt;">Opazke ob začetku novega tisočletja</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Ferruccio Gambino</span>

Prevod: Polona Mesec
<div></div>
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-body">

<em>Prebežniki v viharju: Opazke ob začetku novega tisočletja </em>Ferruccia Gambina so eno redkih prevodnih del v našem prostoru, ki se loti analize političnih in ekonomskih migracij na osnovi konkretnih študij primerov. Čeprav so migracije v javnosti predstavljene kot eden bolj perečih problemov v Evropski uniji, za avtorja migranti niso problem, ker naj bi ogrožali nacionalno substanco in odžirali delovna mesta, kot je prevladujoče rasistično in stigmatizacijsko stališče zahodnoevropskih političnih elit in številnih njihovih volivcev, temveč zato, ker jim je odvzeto spodobno plačilo za njihovo delo in primerni pogoji prebivanja, kar gre z roko v roki s prekarizacijo in nižanjem socialne varnosti preostale delovne sile. Poleg ekonomskega in kulturnega izključevanja migrantov iz družbe Gambino opozori na kratenje njihovih človekovih in državljanskih pravic, kar jim jemlje dostojanstvo in s čimer se spodkopavajo temelji modernih demokratičnih političnih družb. Čeprav se avtor loti analize migracijske problematike predvsem v Italiji in na Bližnjem vzhodu pri iskanju vzrokov naraščanja neprostovoljnih selitev v druge države in kulturna okolja izpostavi vojne in ekonomsko revščino, ki so posledica multikorporacijskih in geopolitičnih interesov v lovu za čim večji dobiček. V tem oziru Gambino stavi na gibanja, »ki se razvijajo v smeri emancipacije, zavračajo usodo tihe prisile in ustvarjajo demokracijo, ki ne bi bila demokracija centralnih bank«.

Delo je napisano poljudno in je namenjeno predvsem najširšemu krogu bralk in bralcev, kot tudi družboslovnemu ter humanističnemu strokovnemu občinstvu. Vabi k branju vse tiste, ki si želijo bolj poglobljenega in jasnega vpogleda v migracije in njihove vzroke. Knjigo s spremno besedo zaokroži Barbara Beznec, aktivistka za pravice migrantov, ki oriše njihovo izkušnjo v našem prostoru in kritično osvetli slovensko migracijsko politiko.

</div>
</div>
&#160;
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-body">

Odzivi medijev - <a href="http://zalozba-sophia.si/katalog/2011/00"><span style="color: #800000;">Delo, 22.6.2012, Igor Bratož, kultura/ Novosti založbe Sophia: red knjig,  nered migracij: analitično  o knjigah, migrantih in pravljicah</span></a>

</div>
</div>
&#160;

Izvirni naslov: <em>Migranti nella tempesta: Avvistamenti per l'inizio del nuovo millennio</em>

&#160;

240 strani, mehka vezava
ISBN: 9789616768405]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Svet, ki ga želimo</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/svet-ki-ga-zelimo/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/svet-ki-ga-zelimo/</guid>

					<description><![CDATA[<div class="field-publikacija-avtorji"></div>
<div>

<span style="font-size: 14pt;">Samir Amin</span>

&#160;

Prevod: Katja Kraigher
Spremna beseda: Nikolai Jeffs

</div>
<div></div>
<div class="field-publikacija-body">

<em>Naša politična kultura temelji na tem, da priznava konflikt, in sicer ne samo kot izraz realnosti, ampak tudi kot pozitivni nosilec emancipatornih napredkov. </em>
- Samir Amin

&#160;

V delu <em>Svet, ki ga želimo</em>, Samir Amin, starosta teoretske levice, poskuša poiskati možno demokratično institucionalno obliko, ki bi združila vsa sodobna alterglobalistična gibanja, odpore in stremljenja, da bi se lahko primerno zoperstavili kapitalističnemu sistemu na svetovnem nivoju. V iskanju primerne oblike tovrstnega združenja se avtor opre na analizo dosežkov in predvsem napak emancipatornih bojev 19. in 20. stoletja, ki niso bili sposobni poenotiti različnih pogledov in stremljenj. Ker je svet v zadnjem stoletju postal še veliko bolj kompleksen, pri čemer se je prepad med revnimi in bogatimi, med periferijo in centrom, med ruralnim in urbanim še bolj zaostril, in so se začele izpostavljati spregledane tematike, kot so feminizem, okoljevarstvo, genski inženiring itn., predlaga povezovanje levice na osnovi konvergence v raznolikosti. S pomočjo takega principa, ki bi povezoval različne politične in družbene skupine in ljudstva, pri čemer ne bi spregledal njihove raznolikosti, bi lahko gradili s pomočjo radikalne demokracije novo mednarodno gibanje za solidarnost, za katerega Amin predlaga ime peta internacionala.

Knjigo zaokroža »Bamakovski poziv«, ki je nastal l. 2006 na Policentričnem svetovnem socialnem forumu v Bamaku, da bi se podali predlogi za konkretno delovanje, in jo dopolnjuje obsežna spremna beseda, v kateri Nikolai Jeffs osvetli teoretsko ozadje dela in ga kritično umesti v pretekla in sodobna alternativna družbena gibanja.

Knjiga je namenjena vsem družboslovcem kot tudi širokemu krogu bralk in bralcev, ki se ne zadovoljijo s površnimi razlagami današnje ideološke, politične in ekonomske svetovne ureditve in iščejo možne rešitve za drugačen svetovni red po meri človeka.

</div>
&#160;
<div class="field-publikacija-izv-naslov">Izvirni naslov: <em>Pour la Cinquième Internationale</em></div>
256 strani, mehka vezava
<div class="field-publikacija-isbn">ISBN: 9789616768412</div>]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Nevidne evidence</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/nevidne-evidence/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/nevidne-evidence/</guid>

					<description><![CDATA[<div id="publikacija-naslov-container"></div>
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-avtorji">
<div class="field-item">

<em><span style="font-size: 14pt;">Misliti idola tribus</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Taja Kramberger,</span>
<span style="font-size: 14pt;">Drago Braco Rotar</span>

</div>
</div>
</div>
<div class="field-publikacija-datum"><span class="date-display-single"> </span></div>
<div></div>
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-body">

<em>»Zaradi nas samih in našega osebnega dostojanstva moramo rekonstruirati idola tribus (idole plemena), ki so … sčasoma, ko jih ljudje niso več mislili, skrepeneli ter postali mentalne ovire,«</em>
- avtorja

&#160;

Delo <em>Nevidne evidence: Misliti idola triubus</em> Taje Kramberger in Draga B. Rotarja je nadaljevanje analiz, ki sta jih zastavila v knjigi <em>Misliti družbo, ki (se) sama ne misli</em>. V šestih esejih s svojim izvirnim teoretskim pristopom vzameta pod drobnogled specifične problemske sklope našega okolja, obenem pa jih postavljata v širši globalni kulturni in politični kontekst, da bi pokazala na spregledane potenciale demokratičnih in emancipatornih praks.

Knjigo odpreta z novim prevodom in pretanjeno razčlenitvijo Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki jo razumeta kot temelj sodobnih demokratičnih političnih družb in avtonomije državljana, in z analizo pričujočega odpravljanja avtonomije univerze ter posledičnega ožanja prostora za družbeno kritično misel. V drugem delu Taja Kramberger opravi zgodovinsko antropološko analizo spregledanih kulturnih in demokratičnih potencialov Belo-modre knjižnice in založbe ter zbirke Modra ptica v obdobju med vojnama, poleg tega pa razišče še odzive tedanjih medijev v našem kulturnem okolju na afero Dreyfus, ki je nespregledljivo zaznamovala dandanašnje razumevanje avtonomije posameznika in intelektualca. V zadnjem delu se Drago B. Rotar posveti predstavitvi dogodkov na ISH, s pomočjo katerih pokaže preko parcialnih interesov akterjev na njihova socialnodarvinistična in neoliberalna ideološka ozadja, katerih zgodovinski vznik in njihovo sodobno navidezno neizbežno nujnost analizira v sklepnem poglavju.

Delo je kljub izrecnim teoretskim referencam napisano v jasnem jeziku in je namenjeno tako družboslovnemu in humanističnemu strokovnemu občinstvu kot tudi širšemu krogu bralk in bralcev, ki jih zanimajo epistemološke, zgodovinske in antropološke raziskave našega kulturnega prostora v njegovi vpetosti v globalne družbene procese.

</div>
<div></div>
400 strani, mehka vezava
<div class="field-publikacija-isbn">ISBN: 9789616768368</div>
</div>]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Red knjig</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/red-knjig/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/red-knjig/</guid>

					<description><![CDATA[<div id="publikacija-naslov-container"></div>
<div id="publikacija-body-container">
<div class="field-publikacija-avtorji-prev">
<div class="field-item">

<em><span style="font-size: 14pt;">Bralci, avtorji in knjižnice v Evropi med 14. in 18. stoletjem</span></em>

<span style="font-size: 14pt;">Roger Chartier</span>

Prevod: Saša Jerele
Spremna beseda: Maja Breznik

</div>
</div>
<div class="field-publikacija-body">

<em>»Knjiga vedno teži k temu, da bi vzpostavila določen red, najsi bo to red, po katerem je treba dešifrirati, red v katerem jo je treba razumeti, ali red po volji avtoritete … ima torej mnogo obrazov, a ni tako vsemogočen, da bi lahko ukinil svobodo bralcev.«</em>
- Roger Chartier

&#160;

<em>»Chartiereva študija napeljuje k premisleku, ki ne zadeva le raziskovanja knjižne kulture v ožjem pomenu, temveč tudi literarno ustvarjalnost in kulturo v najširšem smislu.«</em>
- Maja Breznik v spremni besedi

&#160;

V delu <em>Red knjig</em> se Roger Chartier loti analize knjige kot kulturnega predmeta, ki ga je treba raziskovati v njegovi materialnosti, zgodovinskosti in kontekstualnosti, pri čemer izpostavi predvsem tri vidike: stališče bralca, avtorja in knjižnice. Na podlagi zgodovinskih študij opozarja na past razumevanja bralstva kot abstraktnega subjekta s tezo, da so načini branja in konstituiranje bralskih skupnosti zgodovinsko določeni s tehnološkimi, družbenimi in kulturnimi spremembami. Z njimi so poleg oblikovalskih in fizičnih sprememmb vznikali tudi drugačni načini branja (branje na glas in tiho branje, v javnosti ali zasebnosti itn.), obenem pa se je preoblikovala (ne)dostopnost knjig raznim družbenim slojem in bralskim skupnostim. V drugem delu razčlenjuje nastanek institucije avtorja, kot jo razumemo danes, v povezavi s cehovskimi privilegiji in razvojem avtorskih pravic. Ker avtorji ne pišejo knjig, temveč besedila oziroma rokopise, medtem ko drugi (uredniki, lektorji, tiskarji kot tudi meceni), spreminjajo njihove rokopise v knjige, podvomi o romantičnem idealu genija. V zadnjem delu knjige se posveti analizi zgodovine pojava ideala knjižnice vseh knjižnic, ki je neločljivo povezan z začetki urejanja katalogov in arhitekturne ter organizacijske zasnove knjižnic. Tovrstna knjižnica se dandanes vse bolj gradi pred našimi očmi na računalniških zaslonih, toda Chartier opozarja, da s tem »novi oblikovni dispozitivi, ki ga ponujajo bralcu, spreminjajo pogoje njegovega sprejemanja in razumevanja«.

Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, pri čemer se avtor opira v podajanju vsebine na konkretne zgodovinske primere. Slovenski prevod vsebuje spremno besedo Maje Breznik, v kateri avtorica izpostavi nekatere spregledane zastavke Chartiereve študije. Namenjena je bibliotekarjem, družboslovcem in humanistom kot tudi širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki jih zanima knjiga sama na sebi in njena umeščenost v širše družbeno in historično okolje.

&#160;

Odzivi medijev - <a href="http://radiostudent.si/kultura/teorema/roger-chartier-red-knjig"><span style="color: #800000;">30.9.2012, Radio Študent, Teorema, Petra Meterc</span>
</a>

</div>
</div>
Izvirni naslov:<em> L'Ordre des livres: Lecteurs, auteurs, bibliothèques en Europe entre XIVe et XVIIIe siècle</em>

&#160;

176 strani, mehka vezava
ISBN: 9789616768382]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kozmopolitstvo in geografije svobode</title>
		<link>https://zalozba-sophia.si/katalog/kozmopolitstvo-in-geografije-svobode/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Dalibor]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 Mar 2019 23:29:36 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">http://104.248.47.49/izdelek/kozmopolitstvo-in-geografije-svobode/</guid>

					<description><![CDATA[<div class="field-publikacija-avtorji">
<div class="field-item">

<span style="font-size: 14pt;">David Harvey</span>

<span style="font-size: 14pt;">
</span>Prevod: Polona Petek
Spremna beseda: Primož Krašovec

</div>
</div>
<div class="field-publikacija-avtorji-prev">
<div class="field-item">

&#160;

</div>
<div></div>
</div>
<div class="field-publikacija-body">

<em>»Brez ustreznega geografskega znanja nam bo ne le spodletel poskus, da bi razumeli svet okoli sebe in uresničili svoje kozmopolitsko prizadevanje za univerzalno pravičnost, temveč se bomo odrekli tudi vsakršni možnosti za revolucionarno politiko.« </em>
- David Harvey v knjigi

&#160;

<em>»Propedevtična knjiga za vse, ki imajo dovolj neumnosti režimskih sociologov o globalizaciji, informacijski družbi in civilizacijski krizi in ki verjamejo, da zgodovinske naloge družboslovne teorije presegajo apologetiko obstoječega.« </em>
- Primož Krašovec v spremni besedi

&#160;

Delo <em>Kozmopolitstvo in geografije svobode </em>Davida Harveyja je prvi slovenski prevod avtorja, ki velja za enega vidnejših raziskovalcev v t. i. kritični geografiji, saj preobrača tradicionalno akademsko geografijo, z njenim pozitivističnim in pragmatičnim pristopom v nepogrešljivo angažirano vednost. Avtor se v svoji obsežni in eruditski analizi loti temeljnih geografskih pojmov, od prostora, kraja in mesta do regij, držav in kontinentov, pri čemer jih opredeli s pomočjo sodobnih teoretskih dognanj in na ozadju njihovega historičnega nastanka. Ob tem izpostavi, da določenega prostora ali kraja ne moremo razumeti neodvisno od njegove dialektične vpetosti v časovno dimenzijo, s čimer se soočimo z različnimi časovnoprostorskimi modalnostmi s svojstvenimi determinantami, ki jih določajo pretekli, zgodovinski in kulturni procesi, kar pa ne pomeni, da niso uperjene v bolj ali manj odprto prihodnost. Njegova geografska analiza je neločljiva od vpogledov v antropološke, politične, ekonomske in obče družbene odnose, ki določajo naše razumevanje posameznega kraja kot temeljne materialne predpostavke tako posamezne družbe kot tudi slehernega posameznika. Harveyjev pristop k razumevanju naše sodobnosti, v kateri kapitalizem v spregi z neoliberalno ideologijo in njenimi političnimi oprodami uničuje cele populacije in kulture ter pri tem povzroča globalno ekološko katastrofo, vodi prakticiranje »geografije svobode«, tako da išče možne prostore upanja, v katerih vznika radikalna kozmopolitska družba.

Slovenski prevod vsebuje spremno besedo Primoža Krašovca, ki osvetli avtorjevo dosedanjo teoretsko pot in pokaže na uporabnost njegovih analitičnih prijemov za razumevanje našega okolja. Knjiga je kljub obsežnemu pojmovnemu aparatu in obširni znanstveni literaturi napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku. Namenjena je geografom in politologom, kot tudi vsem družboslovcem in humanistom ter širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki so jim blizu emancipatorični politični in širši družbeni potenciali vse bolj globaliziranega sveta.

</div>
&#160;
<div class="field-publikacija-body">

Odzivi medijev - <a href="http://radiostudent.si/kultura/humanistika/david-harvey-kozmopolitizem-in-geografije-svobode"><span style="color: #800000;">10.10.2012, Radio Študent, Humanistika, Jan Adlešič</span>
</a>

</div>
&#160;

Izvirni naslov: <em>Cosmopolitanism and the Geographies of Freedom</em>

390 strani, mehka vezava
ISBN: 9789616768399]]></description>
		
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
