2018 – Založba Sophia

Politika stila

Dalibor — Sat, 20 Jul 2019 13:21:20 +0000

K marksistični poetiki Daniel Hartley Prevod: Jan Kostanjevec Spremna beseda: Blaž Gselman Knjiga je eruditski prispevek k literarni teoriji, estetiki, lingvistiki in kulturnim študijam; s tem ko rekonstruira tradicijo marksistične stilistike, je temeljno delo pri študiju zgodovine marksizma in literarne teorije, s tem ko razvija izvirno teorijo stila, pa je redek poskus materialistične repolitizacije osrednjega pojma estetike. V obeh pogledih, kot rekonstrukcija in kot repolitizacija, je dragocen prispevek k slovenski humanistični teoriji, ki bi sicer stežka dobila tako sodobno intervencijo. Avtor razvija marksistično teorijo literarnega stila: v prvem delu pojasnjuje, zakaj so denimo Raymond Williams, Terry Eagleton in Fredric Jameson obravnavali estetski koncept stila kot ključnega za politično refleksijo. Oriše zgodovinske in konceptualne pogoje za vzpostavitev politike stila, vključno s podtalnim tokom marksistične stilistike od Marxa do Barthesa. V drugem delu podrobneje rekonstruira ta tok, v tretjem delu pa predlaga izvirno teorijo stila kot temeljni del marksistične poetike. Ta del knjige je Fredric Jameson ocenil za tako temeljitega, da bi mogel biti samostojna knjiga, Jean-Jacques Lecercle pa je celotno knjigo ocenil takole: »Odslej bo vsakdo, ki se spoprijema z marksistično literarno teorijo, moral upoštevati izjemno knjigo Daniela Hartleyja. Hartley je pravi naslednik Raymonda Williamsa – svojega učitelja je presegel z razvitjem lastnega premisleka o stilu kot družbenem razmerju ter sistematične teorije literarnega stila. S tem je rešil veliko uganko pojma stila, protislovje med njegovo kolektivnostjo (rokokojski stil, moderni stil itn.) in individualnostjo (le style c’est l’homme). To je Hartleyjeva prva knjiga, a je že ta monumentalna.« [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_politika_stila.pdf" ] 400 strani, mehka vezava ISBN: 9789617003352

Vrnitev

Dalibor — Sat, 20 Jul 2019 00:25:41 +0000

Spomini Palestinke Ghada Karmi Prevod: Vesna Česen, Mojca Dobnikar, Maja Lovrenov Spremna beseda: Branko Soban V avtobiografski knjigi Vrnitev: spomini Palestinke nas avtorica, ena najostrejših kritičark izraelsko-palestinskega konflikta in palestinske diaspore, seznanja z vso razsežnostjo izraelsko-palestinskega konflikta, a tudi z delovanjem palestinskega birokratskega sistema pod izraelsko nadvlado. V občutenem raziskovanju svoje palestinske pripadnosti v pogovorih s politiki, sonarodnjaki in z izraelskimi vojaki osvetljuje vlogo, ki jo imajo po vsem svetu razseljeni Palestinci. Knjigo zaokroža spremna beseda priznanega raziskovalnega novinarja Branka Sobana »Zidovi bajonetov in mostovi vrnitve«, ki besedilo umešča v palestinsko književnost in širši zgodovinski in družbenopolitični kontekst: »O vrnitvi še posebej bridko sanjajo tisti, ki so že desetletja obsojeni na življenje v taboriščih. Ta begunska človeška mravljišča, ki so z leti marsikje že zdavnaj postala pravcata mesta, izraelska politika še posebej sovraži in jih ob vsaki priložnosti napada. Zlasti Gazo, ta največji in najstrašnejši zapor na svetu, kjer v nemogočih razmerah in v popolni blokadi živi že skoraj dva milijona Palestincev. V Izraelu se namreč dobro zavedajo, da so palestinska begunska taborišča kljub strahotni revščini in načrtni marginalizaciji pravzaprav nekakšen simbolni otok spominov, zvesto skrivališče palestinske zgodovine, ki bi jo Izrael najraje v hipu izbrisal in prikril pred svetovno javnostjo. Zato jih že desetletja surovo napada, podira in ravna z zemljo, tamkajšnje prebivalce pa razglaša za navadne nepridiprave in teroriste, ki naj jih sprejme, kdor jih hoče. […] V knjigi Ghade Karmi, palestinske zdravnice, pisateljice, profesorice na univerzi Exeter in neutrudne aktivistke, gre po svoje za precej drugačno literaturo. Vzporednice s Kanafanijem in drugimi avtorji seveda obstajajo, saj tudi Ghada Karmi deli usodo rojakov, ki so morali leta 1948 zapustiti Palestino. Rojena je bila namreč v (današnjem Zahodnem) Jeruzalemu (1939), v četrti Katamon, kjer so do ustanovitve izraelske države v miru živeli palestinski kristjani in muslimani, med njimi mnogi znani palestinski ugledneži. Dve ulici pod njihovo hišo je denimo prebival Halil Sakakini, veliki palestinski pisatelj, pedagog in narodni buditelj, ki je bil osebni prijatelj Ghadinega očeta, jezikoslovca Hasana Saida Karmija, pozneje zaposlenega na londonskem BBC. V hiši Sakakinovih so se pogosto zbirali vidni palestinski pisatelji in intelektualci. Najraje so besedovali v imenitni knjižnici. Ta je slovela po bogati zbirki dragocenih arabskih knjig, ki jih je Sakakini zbiral tako rekoč vse svoje življenje. Toda po ustanovitvi izraelske države so bili Palestinci iz četrti Katamon pregnani, njihovo premoženje in hiše pa zaplenjeni brez vsakršnega povračila škode. Nova oblast je Palestincem takrat pokradla najmanj trideset tisoč dragocenih knjig, tudi Sakakinijevih seveda, je pred časom ugotovil izraelski raziskovalec Giš Amit. […] Ghada Karmi, sicer tudi doktorica znanosti, ki je že dolgo britanska državljanka in pravzaprav vse svoje odraslo življenje živi na Otoku, se v Palestino seveda ni vrnila kot (nekdanja) begunka. Leta 2005 so jo za tri mesece povabili na palestinsko ministrstvo za medije in komunikacije v Ramalo, kjer naj bi s svojimi bogatimi (znanstvenimi in tudi aktivističnimi) izkušnjami pomagala graditi novo palestinsko državo, ki se je po sporazumu iz Osla obotavljivo začela postavljati na noge. Toda razočaranje ob prihodu je bilo veliko. Nova palestinska oblast je resda vzpostavila svojo vlado in ministrstva, toda vse, kar se je dogajalo na okupiranem Zahodnem bregu, je v bistvu nadzoroval Izrael. Palestinska ministrstva so tako pravzaprav počela predvsem to, kar je od njih zahtevala okupacijska oblast: služila so Izraelcem, in to na vseh ravneh. Na zunaj pa je ta nova palestinska oblast nenehno dokazovala svojo (prazno) moč in se predstavljala kot edini pravi vodja svojega naroda, čeprav je ta živel in še vedno živi pod čedalje bolj surovo izraelsko okupacijo. […] Zid, ki je zrasel med Izraelom in okupiranim Zahodnim bregom, namreč ni bil zgrajen zato, da bi Izraelce ločil od Palestincev, ampak izključno zato, da bi Palestino za vselej ločil od Palestincev.« [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_vrnitev.pdf" ] 336 strani, mehka vezava ISBN: 9789617003345

Habsburški imperij

Dalibor — Fri, 19 Jul 2019 14:11:36 +0000

Nova zgodovina Pieter M. Judson Prevod: Ana Monika Habjan Spremna beseda: Jernej Kosi Temeljno in sodobno delo na področju družbene, kulturne in politične zgodovine habsburškega imperija in 19. stoletja, ki presega prevladujoče nacionalistične in etnicistične paradigme. V strokovni javnosti velja za najboljši prikaz Habsburške monarhije, saj se avtor v naraciji in pri utemeljevanju svojih tez in stališč opira na zelo obsežen nabor najsodobnejše literature, zlasti pa predstavlja izvirno perspektivo habsburške zgodovine, ki presega partikularne, nacionalno zaznamovane recepcije, ki so jih na ozemlju Avstro-Ogrske kmalu po njenem razpadu začele vzpostavljati nacionalne zgodovinopisne šole in so se uveljavile kot dominantna paradigma v zgodovinopisju ter legitimirale mitične predstave o posebnosti, starodavnosti, ekskluzivnosti posameznih nacij. V nasprotju s temi avtor pokaže, na kakšen način je cesarstvo predstavljalo politični in identitetni okvir milijonom avstrijskih (in kasneje ogrskih) državljanov. Pojasnjuje, kakšne rešitve so razvili in s kakšnimi izzivi so se soočali uradniki, vojaki, politiki in akademiki pri vzpostavljanju in razvijanju zelo heterogene politične entitete. Pri tem opozarja, da so to državo resda razcepljale jezikovne, verske, pokrajinske in zgodovinske razlike, vendar si je oblast prizadevala to raznolikost upravljati z institucionalnimi in političnimi sredstvi. V nasprotju s predstavo o ječi narodov pokaže, da je prav država s svojo institucionalno zgradbo in političnimi odločitvami ključno prispevala tako k razmahu narodnih gibanj in k procesu uspešnega privzemanja nacionalne identitete med širšimi sloji prebivalstva kakor tudi k univerzalnemu oblikovanju državljanstva in federativnosti. Pokaže tudi, da leto 1918 v zgodovini srednjeevropskih družb oziroma skupnosti ni pomenilo radikalnega in nepovratnega preloma. Navkljub spremembi političnega okvira se je večina institucionalnih, družbenih in kulturnih pridobitev, ki jih je uvedla habsburška država, na prostoru novonastalih držav ohranila še globoko v 20. stoletje. Knjiga vsebuje tudi bogato dokumentarno gradivo, sklene pa se s spremno besedo zgodovinarja dr. Jerneja Kosija, ki se v svojih raziskavah 19. stoletja ukvarja zlasti z nacionalnimi gibanji ter njihovimi razrednimi in političnoekonomskimi konteksti; Judsonovo študijo umešča v slovensko zgodovinopisje in kulturni prostor. Knjiga ni le temeljno in novo študijsko gradivo, ampak je primerna za najširši krog bralcev. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_habsburski_imperij.pdf" ] Odzivi medijev: Radio Študent, Miha Turk Recenzija v reciji Traditiones (ZRC SAZU)

Intervju: Pieter M. Judson, zgodovinar (Razpotja)

Recenzija v reviji Družina Recenzija v reviji Mladina (+++++) 544 strani, trda vezava Drugi natis ISBN: 9789617003321

Iz mnogih dežel

Dalibor — Fri, 19 Jul 2019 00:43:37 +0000

Louis Adamič Prevod: Mojca Dobnikar Naslovna ilustracija: Tinka Volarič Spremna beseda: Blaž Gselman »Lastovka je lastovka, človek je človek, al’ ne?« - Louis Adamč Louis Adamič (1898–1951) je v ZDA znan predvsem kot eden od najzgodnejših utemeljiteljev multikulturalizma, še preden se je ta uradno razvil kot smer v družboslovju. Manj pa je obravnavan z vidika, s katerega se je sam lotil svojih družbenih raziskav, namreč razrednega, ki temelji na sistemski kritiki družbenoekonomskih odnosov. Prav to zanemarjeno razsežnost želimo poudariti s pričujočim prevodom knjige From Many Lands, za katero je Adamič kmalu po izidu prejel nagrado Anisfield-Wolf Book Award, namenjeno delom, ki se zavzemajo proti rasizmu. Adamič se je tematike priseljencev lotil s številnimi študijskimi potovanji, obiski arhivov in knjižnic, terenskimi raziskavami, množičnimi anketami in globinskimi intervjuji, z njihovimi rezultati pa je seznanjal javnost z neštetimi članki, predavateljskimi turnejami, radijskimi oddajami in samostojnimi knjigami o priseljenstvu. V letih 1940–1945 je objavil vse štiri knjige svoje znamenite zbirke Nation of Nations, prva in po mnenju mnogih zgodovinarjev in kritikov najpomembnejša je prav Iz mnogih dežel, dokumentarni zapis avtorjevega desetletnega terenskega dela – raziskovanja položaja migrantskih delavcev v Ameriki – in obenem avtobiografska refleksija z aktualizacijo, ki še danes ni izgubila veljavnosti ravno zaradi sistemske, ne samo aktualistične kritike. Knjiga temelji na dvajsetih portretih priseljencev in priseljenskih skupnosti različnih narodnosti, skozi življenjske zgodbe razčlenjuje asimilacijske procese in odtujitev. V nasprotju s pojmom izdajstva etničnih izvorov druge generacije, ki ga je populariziral zgodovinar Marcus Lee Hansen, Adamič podrobno opisuje, kako so bili priseljenski otroci zaznamovani z občutki, da so manjvredni in brez zgodovine. Kot poudarja Shiffman v svoji knjigi o Adamiču (2003), je pisatelj uvidel, da ameriška družba ne obravnava priseljencev skladno s svojimi »demokratičnimi standardi«. To spoznanje je ključno za vse Adamičevo delo. Zato je v uvodu k vprašalniku, ki ga je poslal tisočem Američanom v začetku štiridesetih let, zapisal: »V izgradnji dežele v zadnjem stoletju je več priseljencev iz raznih evropskih držav izgubilo življenje v nesrečah pri delu, kakor je bilo žrtev med ameriškimi naseljenci, ki so osvajali divjino in si izborili neodvisnost, in nujno je, da celotna Amerika spozna in se zave tega dejstva, ki je najpomembnejši del ameriškosti.« Adamič se tudi ni zadovoljil s površinskim priznavanjem kulturnih razlik v ZDA.V knjigi odločno zavrača značilno lažno spoštovanje ameriških priseljencev, ki tudi v najboljšem primeru ne seže dlje od potrpežljivega prenašanja njihove »kulturne drugačnosti«, edino pravilno pot, da se Amerika otrese predsodkov in obrne k enakopravnemu obravnavanju vseh kultur, sprejemanju, ne asimilaciji, pa je videl v temeljiti družbeni preobrazbi. Aktualni adamičeslovci, kot so Dan Shiffman, Dennis Wepman in John Enyeart, štejejo pričujočo knjigo, ki je v ZDA doživela več kot 17 izdaj in ponatisov, med najpomembnejša Adamičeva dela. Za svoje družbeno delovanje (dvajset knjig, okoli petsto člankov in leposlovnih revialnih objav, predavanj in radijskih oddaj) je prejel več nagrad in štipendij, bil je gost ameriških predsednikov in Josipa Broza - Tita, užival je zasebno in javno podporo priznanih literatov, kot so Upton Sinclair, Sinclair Lewis, H. L. Mencken, Sherwood Anderson in F. Scott Fitzgerald. Njegova dela so prodrla v antologijo izbrane ameriške proze, med učbenike na številnih ameriških kolidžih, literaturo, ki so jo razdelili ameriškim vojakom ob vstopu ZDA v drugo svetovno vojno. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_iz_mnogih_dezel.pdf" ] Besedna postaja, Filozofska fakulteta, Louis Adamič, Iz mnogih dežel posnetek pogovora Samo Rugelj, Bukla 146 Recenzija Radio Študent Recenzija portala Dobre knjige Recenzija revije Mladina Članek v časopisu Delo Recenzija v časopisu Gorenjski glas Pogovor v MS+MSUM Izvirni naslov: From Many lands, New York: Harper & Brothers 448 strani, mehka vezava ISBN: 9789617003338

Razsežnosti skrbstvenega dela

Dalibor — Thu, 18 Jul 2019 14:11:36 +0000

Majda Hrženjak (ur.) AVTORICE PRISPEVKOV: Majda Hrženjak, Vesna Leskošek, Živa Humer, Mojca Frelih Prodorna teoretska in empirična feministična študija sistemov blaginje, etike skrbi in državljanstva postavlja koncepta skrbi in skrbstvenega dela v središče analize družbene neenakosti. Opozarja, da družbena marginalizacija skrbstvenega dela kot nečesa, kar se tiče predvsem žensk in zasebnosti, zakriva tako njegovo ekonomsko razsežnost, ki je pogoj za vsak sistem produkcije, kakor njegovo politično razsežnost, ki je v tem, da neenaka razporeditev skrbstvenega dela med različnimi družbenimi skupinami ustvarja in krepi neenakost na drugih področjih življenja. Medtem ko je skrbstveno delo v strokovni literaturi običajno obravnavano v binarnih dvojicah in razdrobljeno, kot večrazsežni pojav, ki se odvija v formalni in neformalni obliki, v javni in zasebni sferi, kot plačano in neplačano delo, kot skrb za otroke, bolne in ostarele, kot gospodinjsko delo itn., poskušajo avtorice te knjige preseči te dihotomije in fragmentiranost. Študija prinaša vpogled v spremembe družbene organizacije skrbstvenega dela v zadnjem stoletju, ki jih lahko opredelimo kot prehode od režima domestifikacije žensk do režima marketizacije, poblaglovljenja in globalizacije skrbi, ki se uveljavlja danes. Na podlagi aktualnih obravnav skrbi ter empirične raziskave (na osnovi 64 polstruktiriranih individualnih intervjujev s skrbstvenimi delavkami, uporabniki in delodajalci) avtorice razčlenjujejo povezanost skrbstvenega in demokratičnega primanjkljaja, problematizirajo uspoljene konstrukcije delitve na javno in zasebno sfero kot zastarelo dediščino zahodne politične misli. Ob analizi socialnih politik prikažejo aktualna pogajanja, ki potekajo v številnih državah EU, v katerih se na novo določajo meje pri prerazporejanju stroškov, dela in odgovornosti za skrb med družino, državo, trgom in skupnostjo ter med spoli, razredi in državljanskimi statusi. Vse to se kaže pri vzpostavljanju novih načinov financiranja, dajatev, pravic in pogojev za pridobitev pravic. Mednarodne študije razkrivajo, da se države ne odločajo za temeljite institucionalne reforme, temveč se odmikajo od zagotavljanja javnih skrbstvenih storitev in jih nadomeščajo z omejenimi denarnimi dajatvami. To vodi v podružinjanje skrbstvenega dela ter v povečevanje neformalnih in zasebnih skrbstvenih trgov, tudi globalnih. Avtorice empirično in teoretično razčlenjujejo učinke teh procesov v Sloveniji, in sicer posebej na področju skrbi za starejše, osebe z ovirami in otroke. Poudarjajo problematične posledice teh sprememb na sistem blaginje, na socialno varnost, položaj žensk v družbi, enakost in segmentacijo trga dela. Prestrukturiranje družbene skrbi je velik družbeni in politični izziv, saj vsebuje tudi možnosti za preobrazbo, če odpira prostore za drugačna razmerja med etiko dela in etiko skrbi. Zaključni del knjige tako prinaša vizijo skrbstvenega dela kot univerzalne človeške norme, ki je odločilna ne samo za preseganje skrbstvenega primanjkljaja, ki v starajočih se postindustrijskih družbah samo narašča, pač pa tudi za enakost spolov, vključujoče državljanstvo in skrbno družbo. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_razseznosti_skrbstvenega_dela.pdf" ] 312 strani, mehka vezava ISBN: 978961700329-1

Borec št. 760-762

Dalibor — Thu, 18 Jul 2019 01:01:36 +0000

Revija za zgodovino, antropologijo in književnost ARHIVI SPOMINA

KOČA POPOVIĆ Beležke ob vojskovanju (Memoarski podlistek, I. del) HORIZONTI ZGODOVINE LILIJANA BURCAR Pogovor z Izidorjem Čebronom in Osvaldom Močnikom: prekomorske brigade - pojem bratstva in enotnosti jugoslovanske partizanske vojske UMETNOST IN STVARNOST EDICIJA JUGOSLAVIJA Avantgarde odpora - odpor avantgardi: revolucije in refrakcije: Jugoslavija in SZ 1918-1948-1958-2018 (I. del) LEV KREFT Nadrealizem proti toku: socialistični realizem, diamat in Srednja Evropa ODMEVI IN OCENE SIMONA ZORKO Srečanje, razstava kot montaža spomina ANDREJKA NOSE Naivna umetnost in samorastništvo v 21. stoletju Avtorski izvlečki / Author's abstracts

152 strani

Borec št. 754-756

Dalibor — Thu, 18 Jul 2019 00:50:36 +0000

Revija za zgodovino, antropologijo in književnost

ARHIVI SPOMINA

Uredniška opomba Iz zapuščine družine Golež: I. del: Franjo Golež: Spomini iz nemškega vojnega ujetništva HORIZONTI ZGODOVINE HESTER EISENSTEIN Ugrabljeni feminizem: globalizacija in uporaba spola SARA R. FARRIS Femonacionalizem in redna armada delovne sile z imenom migrantke MAJDA HRŽENJAK, ANTONIJA TODIĆ Od »krize reprodukcije« k »skrbni družbi« ANAMARIJA ŠIŠA Ko tehnologija prevzame žensko delo – kaj preostane ženskam? UMETNOST IN STVARNOST MOJCA PUNCER Pogovor s skupino WochenKlausur: Ne artivizem, temveč družbeno delovanje! MACA JOGAN Evropske povezave (Pesmi) ODMEVI IN OCENE CVETKA HEDŽET TOTH Hrematizem – globalno zločinsko dogajanje URŠKA PAJK Oscar Schindler – pravičniški bonvivan z velikim srcem Avtorski izvlečki / Authors' abstracts

164 strani, mehka vezava

ISBN: 9789617003260

Molekularno rdeče

Dalibor — Sat, 13 Jul 2019 14:11:35 +0000

Teorija za dobo antropocena McKenzie Wark Prevod:Marko Bauer Spremna beseda: Primož Krašovec Kompleksno in navdihujoče delo McKenzie Wark, mestoma tudi pionirsko, lahko označimo kot premik od raziskovanja medijskih reprezentacij na ravni vsebine in diskurza k raziskavam medijev in dela kot tehnologije; njen pristop bi lahko imenovali tehnični ali tehnološki materializem. Od »klasikov« so nanjo najbolj vplivali Marx, Althusser in Deleuze, njihove teorije pa izvirno razvija naprej in pri tem je v marsičem njeno delo pionirsko. Rdeča nit študije je vprašanje »Kaj storiti?«, obravnava vprašanja teorije, tehnologije in antropocena (dobe, v kateri je človeško delovanje nepovratno zaznamovalo in spremenilo okoljske procese). Antropocen poskuša misliti s pomočjo Marxovega koncepta »neozdravljive razpoke v povezanosti družbene in z naravnimi zakoni življenja predpisane menjave materije« ter z reafirmacijo tehnološkega uma (vzporedno z Donno Haraway) proti doksi pavšalno kritične humanistične teorije, proti narcističnemu antropocentrizmu, pa naj bo ta še tako kritičen. Razmišlja torej o tem, kakšno obliko kolektivnega svetovnega dela bi morali šele razviti, da bi mogli graditi stvarno prihodnost in stvarno utopijo. Posledice antropocena raziskuje skozi zgodbo dveh imperijev, sovjetskega in ameriškega. Zgodovino (od oktobrske revolucije naprej, ki jo vzame kot izziv in iz nje izkoplje skozi zgodovinski razplet obstranjene mislece in ideje), literaturo, umetnost (avantgarda, situacionizem, Andrej Platonov, Kim Stanley Robinson) in družbene boje povezuje kot močne vire za ponovni premislek o svetu. Molekularnost ali manjšinskost zastavka McKenzie Wark je v trditvi, da novost epohe kliče po drugačnih načinih organizacije mišljenja in delovanja, saj je problem same misli organizacijskega značaja. Vsaka filozofija je produkt oblike dela: »Oblike dela producirajo metaforične podaljške samih sebe, ki svet razumejo po modelu lastnih dejanj.« S te perspektive se postavlja na stran nizke teorije nasproti visoki. Prva posreduje med koncepti različnih (znanstvenih, tehničnih, intelektualnih, afektivnih, ročnih itd.) oblik dela, torej različnih perspektiv različnih življenjskih oblik, ne da bi se jim čutila nadrejena ali podrejena. Druga vse te oblike podreja svojim večnim pojmom. »Opravimo s spektaklom mislecev-gospodarjev,« izjavi v duhu situacionistov. V ta namen Leninovemu dialektičnemu materializmu zoperstavlja tektologijo Aleksandra Bogdanova (nesojenega vodje boljševikov). Iz ruševin zgodovine potegne upanje, vendar poskuša samo utopičnost iztrgati Blochovi zastavitvi, po kateri je ta lahko le mesijanska razsežnost sredi vsakdanjega. Sama nanjo gleda kot na spekulativni diskurz o povsem praktičnih zadevah, denimo o tem, kako se lahko vsakdanje izkušnje delujočih ljudi vseh vrst, tehnični preboji ali hacki, utopične spekulacije itn. navezujejo in povezujejo za skupno stvar. Glede na to, da je Bogdanov ostal znotraj paradigme dominacije dela nad naravo, kot nujni korektiv uporabi pisatelja Andreja Platonova (zlasti roman Čevengur). Ključni uvid Platonova je, da delo sicer močno pritiska na naravo, a narava še toliko bolj na delo. V teh okoliščinah Wark pokaže, da je bolj kot spekulativni obrat v obliki spekulativnega realizma ali pospeševalništva potrebno pripoznanje prepletenosti človeka, narave in tehnologije. Prek koncepta Ogljikoosvobodilne fronte poziva k poetiki in tehniki novih organizacij vednosti. Knjiga vnaša v slovenski prostor drugačen pristop k razmišljanju, ki zaradi svoje izjemne kompleksnosti, resnične transdisciplinarnosti in kreativnosti presega šablonska teoretska ali umetniška razglabljanja. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_molekularno_rdece.pdf" ] Besedna postaja, Filozofska fakulteta, McKenzie Wark: Molekularno rdeče, posnetek pogovora Radio Študent, Jernej Kaluža, 20. 1. 2019, Postmodernistični vulgo-marksizem Bukla, Samo Rugelj, Bukla 145, Recenzija Bukle Izvirni naslov: Molecular red : theory for the anthropocene 352 strani, mehka vezava ISBN: 9789617003284

Branje Kapitala

Dalibor — Fri, 12 Jul 2019 21:30:02 +0000

Louis Althusser

Étienne Balibar

Roger Establet

Pierre Macherey Jacques Rancière

Prevod: Maja Breznik, Suzana Koncut

Prevod integralne, ne skrajšane izdaje Lire le Capital prinaša eno od najpomembnejših klasičnih, referenčnih besedil svetovne humanistike. To kolektivno delo je pomembna opora in referenca raziskav, ki se ukvarjajo s kritičnim branjem Marxa, s predmetom in vlogo epistemologije, z vprašanji politične filozofije in teorije zgodovine. Branje Kapitala so pisali filozofi, zato so si zastavili drugačna vprašanja, kot bi si jih ekonomisti ali zgodovinarji. Kot pravi Althusser v uvodu, so si v seminarju postavili nalogo, da odgovorijo na vprašanja, kakšen odnos vzpostavlja Kapital do svojega predmeta proučevanja, kakšna je specifičnost tega predmeta in kakšna je specifičnost tega odnosa do predmeta. Avtorji se sprašujejo, v čem se predmet te knjige razlikuje od predmeta klasične politične ekonomije in v čem se razlikuje od filozofske in ideološke obravnave, ki prevladuje v delih »mladega Marxa«. Zaradi takih izhodišč je Branje Kapitala doživelo izjemen odmev po vsem svetu, sprožilo je odločilne prelome v družboslovju in humanistiki, uvedlo je vrsto novih teoretskih konceptov, prijemov, perspektiv, ki še danes delujejo v najproduktivnejših teoretskih in filozofskih praksah. Na podlagi problematike, ki jo je proizvedlo, so nastale nove in danes zelo vplivne teoretske usmeritve, kot so britanske kulturne študije, regulacijska teorija v politični ekonomiji, teorije države in politike, materialistična literarna teorija, teorije simbolnih praks in nekatere smeri v antropologiji. Na slovensko družboslovje in humanistiko pa je delo tako močno vplivalo, da brez njega ni mogoče razumeti teoretske in filozofske produkcije pri nas v zadnji polovici stoletja. Prevod celotnega besedila bo zato zapolnil vrzel, ki zeva v slovenski prevodni literaturi že kar petdeset let. Ob sedanjem ponovnem pospešku v teoretskih praksah bo zagotovo spodbudil nove interpretacije tega dela, obenem pa omogočil nove in produktivne obdelave konceptov, ki jih delo prinaša.

[maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_branje_kapitala.pdf" ]

ZRC SAZU, 15. 11 2018, Pogovor ob izidu prevoda integralne študije Lire le capital, posnetek pogovora Odzivi medijev - Bukla, Žiga Valetič, Bukla 146 Izvirni naslov: Lire le Capital (Pariz: Presses Universitaires de France) 560 strani, trda vezava ISBN: 9789617003314

Je soupravljanje revolucija?

Dalibor — Thu, 11 Jul 2019 14:11:35 +0000

Delavska participacija v obdobju prve Chávezove vlade 1999–2006 Federico Fuentes Prevod: Sašo Furlan Spremna beseda: Miha Kordiš Aktualna in pronicljiva analiza poskusov delavskega soupravljanja v Venezueli v obdobju prvega mandata Chávezove vlade (1999–2006). Bolivarska revolucija ima od tedaj širok razpon, od skromnih poskusov delavskega solastništva delnic in delavskega predstavništva v upravah podjetij do radikalnejših poskusov delavskega samoupravljanja in podružbljanja gospodarstva, ki proizvodnjo in porabo podreja neposrednemu nadzoru delavstva in skupnosti. Avtor podrobno analizira edinstveno venezuelsko izkušnjo grajenja socializma za 21. stoletje, ki se v marsičem razlikuje od socialističnih projektov 20. stoletja, obenem pa opozarja na strukturne ovire in silovit politični odpor, s katerim se nujno sooča vsak poskus, ki si v kapitalistični družbi postavi za cilj radikalno preobrazbo produkcijskih razmerij. Natančni popis venezuelskega poskusa je tudi dobro izhodišče razprave o možnostih in ovirah uvajanja različnih oblik delavske participacije pri nas. Razčlenitev knjige: V 1. poglavju avtor obravnava teoretski oris koncepta cogestión, razmerje med soupravljanjem in sovladanjem ter konkurenčna stališča v Venezueli in akademskih študij, ki so poskušale »od zunaj« zapopasti razprave v Venezueli. V 2. poglavju oriše razvoj cogestión in raznolikost eksperimentov na tem področju, ki so jih izvedli v času prve Chávezove vlade. Razčlenjuje ključne pobude in prelomne trenutke v kompleksnem in neenakomernem procesu uvajanja delavske participacije. V naslednjih poglavjih (3., 4. in 5.) se osredotoča na prikaz prakse, na specifične vidike lastnine, produkcije in distribucije. Obravnava izkušnje v rekuperiranih tovarnah in v zasebnem sektorju, v okviru katerega je bilo vprašanje alternative med kolektivnim in družbenim lastništvom najbolj pereče, ter v državnem sektorju (zlasti na primeru tovarne aluminija CVG Aluminio del Caroní S.A., v kateri je bil izveden najbolj ambiciozen eksperiment družbene produkcije, ter socialnega podjetja EPS), tj. Chávezov poskus usmerjanja produkcije k zadovoljevanju družbenih potreb. V zaključnem poglavju povzame ugotovitve, v dodatku pa je kronologija ključnih dogodkov v obdobju Chávezove vlade. Študijo navezujemo na knjigo Michaela Lebowitza Socialistična alternativa (Sophia, 2014) [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2020/05/O_je_soupravljanje_revolucija.pdf" ] Odzivi medijev - Bukla 142, 2018 Izvirni naslov: Cogestión es Revolución: Worker participation during the first Chávez administration (1999–2006) 136 strani, mehka vezava ISBN: 9789617003253