Usoda čustev v zahodni civilizaciji

Monografija odpira v slovenski sociologiji novo poglavje: sociologijo čustev, ki je v svetu v zadnjih dveh desetletjih tako rekoč na pohodu. Avtorica predstavlja in kritično vrednoti prevladujoče racionalistične razlage in odnos do čustev v družboslovju, začenši z antično mislijo pa do sodobnih avtorjev, s poudarkom na treh velikanih sociologije: Webru, Simmlu in Durkheimu.

Pomembna je ugotovitev o umeščenosti čustev v razmerja moči in v izgrajevanje socialne in spolne hierarhije ter analiza sodobnih razvitih družb Zahoda, ki jih zaznamuje na videz protislovna dvojnost emocionalne kulture: osvobajanje čustev na eni in vse večji nadzor nad čustvi na drugi strani. Ta trend spremlja razširjanje javnega govora o čustvih, tako kar zadeva intimnost posameznika kot zanimanje znanosti.