Abelard

Razgibano življenje Petra Abelarda (1079-1142), slovečega in vplivnega srednjeveškega intelektualca, filozofa, oboževanega učitelja, ki so ga sodobniki imenovali “francoski Sokrat” in “naš Aristotel”, po kastraciji pa meniha in opata, ki so mu dvakrat sodili zaradi herezije in ga je papež obsodil na “večni molk”, se že samo po sebi bere kot roman.

Ob življenjskih usodah Abelarda in njegove Heloize, s katero sta ustvarila sijajno pisemsko korespondenco in postala prototip večnih ljubimcev, avtor slika duhovno življenje 12. stoletja: srečamo se s sholastičnimi in teološkimi zagatami, z načinom pouka v šolah in z življenjem v najpomembnejših francoskih samostanih ter spoznamo najpomembnejše Abelardove sodobnike, med njimi sv. Bernarda in Petra častitljivega, oba vplivna opata, ki sta – prvi kot tožnik in drugi kot zaščitnik – močno vplivala na Abelardovo življenje.

Delo odlikuje tekoč in izredno berljiv slog, Jacques le Goff, nedvomno avtoriteta najvišjega dometa, pa ga je ocenil kot “najvišji znanstveni dosežek, kar zadeva pisanje o srednjeveški zgodovini v naši generaciji”. Delo vsebuje tudi dodatek “Kdo je kdo”, ki daje osnovne podatke o ključnih osebnostih dogajanja.