Prevod integralne, ne skrajšane izdaje Lire le Capital prinaša eno od najpomembnejših klasičnih, referenčnih besedil svetovne humanistike. To kolektivno delo je pomembna opora in referenca raziskav, ki se ukvarjajo s kritičnim branjem Marxa, s predmetom in vlogo epistemologije, z vprašanji politične filozofije in teorije zgodovine. Branje Kapitala so pisali filozofi, zato so si zastavili drugačna vprašanja, kot bi si jih ekonomisti ali zgodovinarji. Kot pravi Althusser v uvodu, so si v seminarju postavili nalogo, da odgovorijo na vprašanja, kakšen odnos vzpostavlja Kapital do svojega predmeta proučevanja, kakšna je specifičnost tega predmeta in kakšna je specifičnost tega odnosa do predmeta. Avtorji se sprašujejo, v čem se predmet te knjige razlikuje od predmeta klasične politične ekonomije in v čem se razlikuje od filozofske in ideološke obravnave, ki prevladuje v delih »mladega Marxa«. Zaradi takih izhodišč je Branje Kapitala doživelo izjemen odmev po vsem svetu, sprožilo je odločilne prelome v družboslovju in humanistiki, uvedlo je vrsto novih teoretskih konceptov, prijemov, perspektiv, ki še danes delujejo v najproduktivnejših teoretskih in filozofskih praksah. Na podlagi problematike, ki jo je proizvedlo, so nastale nove in danes zelo vplivne teoretske usmeritve, kot so britanske kulturne študije, regulacijska teorija v politični ekonomiji, teorije države in politike, materialistična literarna teorija, teorije simbolnih praks in nekatere smeri v antropologiji. Na slovensko družboslovje in humanistiko pa je delo tako močno vplivalo, da brez njega ni mogoče razumeti teoretske in filozofske produkcije pri nas v zadnji polovici stoletja. Prevod celotnega besedila bo zato zapolnil vrzel, ki zeva v slovenski prevodni literaturi že kar petdeset let. Ob sedanjem ponovnem pospešku v teoretskih praksah bo zagotovo spodbudil nove interpretacije tega dela, obenem pa omogočil nove in produktivne obdelave konceptov, ki jih delo prinaša.