Umetnost – Založba Sophia

Umetnost – Založba Sophia https://zalozba-sophia.si Zavod za založniško dejavnost Wed, 07 Oct 2026 06:43:23 +0000 sl-SI hourly 1 https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2018/09/cropped-založba-Sophia-Logo-32x32.png Umetnost – Založba Sophia https://zalozba-sophia.si 32 32 BOREC št. 841-843 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-st-841-843/ Tue, 23 Dec 2025 23:05:02 +0000 https://zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=6912 KAZALO ARHIVI SPOMINA MILOŠ IVANČIČ Buči, buči morje adrijansko …: O življenju na Tržaškem GEORGES PEREC Robert Antelme ali resnica literature ROBERT ANTELME Človeška vrsta (Odlomek) HORIZONTI ZGODOVINE MAURICE GODELIER Od vidnega delovanja kapitalističnega sistema k njegovi skriti notranji »strukturi UMETNOST IN STVARNOST ANA MAKUC »Blagoslovi hčer, ki jo je vzgojil glas v njeni glavi«: pesmi Warsan Shire kot litanije odpora VID LENARD Zoran Popović in politična ekonomija umetnostnega postopka: Struggle in New York kot filmska artikulacija revolucionarnega antagonizma ODMEVI IN OCENE MACA JOGAN »Danes človek niti ne more več vedeti, kaj je še sploh naše« Pogovor z Janezom J. Švajncerjem AVTORSKI IZVLEČKI / AUTHORS’ ABSTRACTS 216 strani, mehka vezava]]> BOREC št. 835-837 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-st-835-837/ Sat, 13 Sep 2025 18:29:13 +0000 https://zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=6779 ARHIVI SPOMINA NEVENKA TROHA Hierarhija vojnih zločinov in kaznovanja ERIC GOBETTI Vojne in zločini HORIZONTI ZGODOVINE ŽIGA SMOLIČ Palestinsko vprašanje po slovenski osamosvojitvi Pogovor s prvim predsednikom Milanom Kučanom VITA ZALAR Ženske za mir UMETNOST IN STVARNOST AVANTGARDA IN KONEC SVETA KRISTINA PRANJIĆ Avantgarda po koncu sveta (Uvodnik) LEV KREFT Karel Teige in vojna proti umetnosti (1938–1951) PETER KREČIČ Avgust Černigoj in temelji slovenske zgodovinske avantgarde TANIA ØRUM Zgodba se nadaljuje … MIROSLAV GRIŠKO Olga Rozanova: razpršena svetloba/holokavst cehov VID BEŠTER Prerok, brezbožec GIORGIA MAUROVICH Terorizem kot oblika umetnosti PETER PURG Avantgarda kot nereaktivni erorizem LANA ZDRAVKOVIĆ Konec koncev: konec ali nov začetek? ODMEVI IN OCENE DEDIŠČINE ANTIHUMANIZMA PRIMOŽ KRAŠOVEC O nadčloveški inteligenci, nečloveškem humorju in inhumani kulturi (Uvodnik) MIROSLAV GRIŠKO Homicidni bog ERIC TYLER POWELL Skakovanj€ MARKO BAUER Kar se zadnje smeje: (in)humor kot agent Zunanjega IVAN SLIJEPČEVIĆ Zapisi o komunikaciji onkraj človeškega STEFAN KAFIDOV Spektralna manifestacija]]> Jugoslovanska avantgarda in metropolitanska dada https://zalozba-sophia.si/katalog/jugoslovanska-avantgarda-in-metropolitanska-dada/ Fri, 17 Jan 2025 10:22:10 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=4683 Kristina Pranjić Spremna beseda: Tania Ørum Evropske umetniške avantgarde, ki so se pojavile po prvi svetovni vojni, so močno vplivale na dojemanje vloge umetnosti v današnji družbi. Študija prispeva k zavedanju družbenega pomena idej avantgard v sodobnem času ter k poznavanju zgodovine in teorije evropske avantgarde, še zlasti ne dovolj raziskanih jugoslovanskih avantgard (Ljubljana–Zagreb–Beograd, 1921–1927) in njihovih plodnih interakcij z zgodovinsko vzporednimi »metropolitanskimi« srednje- in zahodnoevropskimi gibanji. Osredotoča se na že izražen, a premalo raziskan dialog jugoslovanskih avantgard in njihovih umetniških ter literarnih postopkov s švicarskim in francoskim dadaizmom (Zürich–Pariz, 1916–1920, 1919–1922) ter s češkimi (1920–1925) in madžarskimi (1921–1925) avantgardnimi gibanji. Glavna izhodišča so vprašanja nacionalne in transnacionalne politike in kulture, subjektivizacijski procesi, ki so jih ta gibanja želela vzpostaviti, in metode, ki so jih uporabljala. Osnovanje konceptualnih zasnov in kartiranje umetniških manifestacij ter njihovih medsebojnih stikov prispevata k integraciji zgodovine južnoslovanskih zgodovinskih avantgard v glavne tokove evropskih avantgard in v lokalno dediščino nekdanjih jugoslovanskih držav. Knjigi je dodana spremna študija danske zaslužne profesorice, raziskovalke avantgardnih gibanj in feministke dr. Tanie Ørum. Priporočamo z vzporednim branjem knjig Karla Teigeja Semenj umetnosti, Miroslava Krleže Dialektični antibarbarus, zapisov Edicije Jugoslavije »Avantgarde odpora – odpor avantgardi: revolucije in refrakcije«, I., II. in III. del, Borec št. 760–762, 769–771, 781–783. Iz recenzije zaslužne profesorice dr. Irine Subotić: »Knjiga Kristine Pranjić predstavlja izjemno sistematičen in poglobljen pristop k avantgardnim tendencam v jugoslovanskem prostoru, s svežimi pogledi, novoodkritimi podatki, ki jih suvereno umešča in ob tem uporablja raznovrstno, pogosto težje dostopno literaturo. Z bogatim jezikom in izvirno matrico daje bralstvu nov, večžariščni pogled na zgodovinsko obdobje, ki je pustilo globoke sledi v modernizacijskih tokovih skoraj vseh kulturnih okolij, ki so sestavljala tedanjo skupno državo, čeprav je bilo to avantgardno obdobje zelo dolgo dojeto kot skrajno marginalno. […] Z mnogo dejstvi in jasnimi stališči poudarja različne manifestacije avantgardnih idej, ki so se od začetka 20. stoletja pojavljale na različnih področjih, v različnih okoliščinah nastanka, z različnimi vzgibi in cilji. Obenem poudarja tudi različne vrste uporniškega stanja pri nosilcih novih idej, kajti prav ta različnost v vseh avantgardnih manifestacijah je prinašala majhne, čeprav radikalne premike, s katerimi so tedaj barvali srž celokupne kulture, in šele desetletja pozneje je bilo ugotovljeno, da je bilo to vitalnega pomena. Kristina Pranjić zelo smelo in hkrati spretno vstopa v te prepletene mreže idej, odnosov, sodelovanja, prijateljstva in sovražnosti, kaže poti, po katerih so se izmenjavali vplivi, aspiracije in cilji.« Iz recenzije dr. Leva Krefta: »V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je zanimanje za prve zgodovinske avantgarde hitro povečalo, ker je neoavantgarda potrebovala tradicijo, na katero se je mogoče nasloniti. Tudi v jugoslovanskih in slovenskih okoliščinah gre zahvala za nabor gradiva, prve študijske izdaje in teoretske zastavitve fenomena avantgarde prav akterjem neoavantgarde šestdesetih let, od katerih so zlasti nekateri pozneje posvetili proučevanju avantgarde velik del svojih akademskih let. Vendar je apoteoza avantgarde privedla tudi do nekaterih zameglitev. Želja po uveljavitvi avantgarde v nacionalni zgodovini umetnosti je prekrila izvirno pletenje mednarodnega podgobja povezav in temeljni internacionalizem oziroma težnjo po povezani raznoliki globalni avantgardi. Želja po uvrstitvi v zbirke in kanone umetnostnih ustanov je zabrisala političnost, zlasti revolucionarno politiko, ki je za avantgardo še posebej značilna. Sprejem v ustaljeno akademsko vednost je tako pogojeval uporabo običajnega modela za svetovni vznik in medsebojno sodelovanje avantgard, da se je tudi v telesu avantgarde uveljavilo kolonialistično in drugo hierarhično razvrščanje. Temu pa je treba v zadnjih tridesetih letih dodati še to, kar se je pripetilo avantgardi na tleh Jugoslavije. Komajda se je sploh pojavila kot opazni del kulturne preteklosti in sodobnosti, že je postala znova žrtev nove nacionalizacije za potrebe novih nacionalizmov, in ni se še dobro videlo, kako revolucionarna je bila prav jugoslovanska avantgarda v umetnostnem in političnem smislu skozi vseh sedemdeset let obstoja Jugoslavije, in kako je tudi sama pletla večstranske povezave naokrog po svetu in vanje vnašala lastni sprejem in zavrnitev tistega, kar je potovalo po omrežju na vse strani. Prav v tem je pomembnost te knjige. Kristina Pranjić revidira teorijo avantgarde z jugoslovanskimi okoliščinami in s tem vzpostavi bolj avtentičen način znanstvene konceptualizacije fenomena. S skrbno zbranimi dejstvi, še posebej o jugoslovanski metropolitanski dadi (kar bi bila lahko tudi hkratna metafora za njeno svetovljanstvo in njene podzemne železnice hitrih povezav), razprostre pred nami ugotovitve, med katerimi je sklep, da so tudi v politični areni posegi avantgarde njeni lastni in ne zgolj priklop na nacionalno-politične in strankarsko-politične tokove: tudi ko je politična, je avantgarda angažirana po sebi in zase. To knjigo, odlično spisano za napeto humanistično branje, polno historičnih zapletov, je treba razširiti najmanj zato, da se ji ne bi mogle izogniti nobene bodoče raziskave in ugotovitve o avantgardi, jugoslovanski avantgardi in metropolitanski dadi.« [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2024/12/O_Jugoslovanska_Avantgarda.pdf" ] Recenzija v reviji Primerjalna književnost. Recenzija v reviji Književna smotra (Hrvaška). Recenzija v reviji Zbornik radova Akademije umetnosti (Srbija). 288 strani ISBN: 9789617003963]]> BOREC št. 826–828 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-leto-2024-st-826-828/ Fri, 27 Dec 2024 14:31:31 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=4727 ARHIVI SPOMINA SERGIJE DIMITRIJEVIĆ Sistem vladavine tujega kapitala v gospodarstvu bivše Jugoslavije HORIZONTI ZGODOVINE LEV KREFT Samoupravljanje, neuvrščenost in kulturna demokracija LEA KUHAR Dolgoročništvo: plansko gospodarstvo in tehnoutopizem UMETNOST IN STVARNOST KRISTINA PRANJIĆ Alternativne zgodbe modernosti: balkanski barbarogenij ODMEVI IN OCENE SREĆKO PULIG, IVANA MOMČILOVIĆ Komunizem fikcije vs. fikcija komunizma (Pogovor ob knjigi Nepredvidljiva preteklost prihodnosti) ISBN: 978-961-7003-86-4]]> BOREC št. 817–819 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-st-817-819/ Tue, 13 Feb 2024 00:54:02 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=4024 ARHIVI SPOMINA MIROSLAV KRLEŽA Dnevnik 1943 (Odlomek) FRANC KRIŽNAR Glasba v Kajuhovi poeziji HORIZONTI ZGODOVINE MAJA BREZNIK Branje Dialektike odvisnosti (Uvodna beseda) RUY MAURO MARINI Dialektika odvisnosti UMETNOST IN STVARNOST POEZIJA UPORA Mosab Abu Toha Audre Lorde Warsan Shire Leslie Kaplan Ana Makuc ODMEVI IN OCENE KRISTINA BOŽIČ Se odvija genocid? Slovenija sprejme deklaracijo. 186 strani ISBN: 978-961-7003-86-4]]> Semenj umetnosti https://zalozba-sophia.si/katalog/semenj-umetnosti/ Tue, 13 Feb 2024 00:50:12 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=4019

Karel Teige Prevod: Nives Vidrih Spremna beseda: Lev Kreft

Eden od temeljnih spisov češkega avantgardnega teoretika in kritika, soustanovitelja gibanj Devětsil in Leve fronte, nadrealista in lucidnega marksističnega misleca, prinaša podrobno kritiko umetnostnega trga, ki ga avtor poimenuje semenj ali tržnica umetnosti, vzporedno s kritiko vse tiste umetnosti, ki se je podredila kapitalu in s tem izgubila svojo avtentičnost. V potrebi po vztrajanju pri revolucioniranju umetnosti in življenja, še zlasti pa ob izkušnji frakcijskih bojev in obračunov v Levi fronti in komunističnem gibanju – v času, ko se je zdel prodor fašizma in nacizma nezaustavljiv –, je Teige podal tudi kritiko realizma, kakršnega je predpisoval socialistični realizem; razumel ga je kot obrat v meščansko konservativnost in odpoved revolucionarnemu mišljenju. Obe analizi sta plod njegove neposredne, življenjske izkušnje, ne naknadnega razmisleka, zato je knjiga izjemno poučno zgodovinsko delo, ne samo filozofsko-umetnostna in politično-ekonomska študija. Teigejevo kritično stališče je izraženo zlasti ob koncu knjige, ki je bila prvič javno najavljena v predavanju društvu revnih in naprednih študentov v Pragi leta 1933: »Sovraštvo med avantgardno umetnostjo in kapitalizmom se je v obdobju fašizma poglobilo v nepremostljiv prepad. Konzervacija kapitalizma pomeni propad moderne kulture in moderne umetnosti. Konzervacija kulturnih vrednosti in ohranitev možnosti umetniškega razvoja predpostavlja zmago nad kapitalizmom in uvedbo socializma. Hrepenenje po osvoboditvi poezije, sna, fantazije in ljubezni mora biti udeleženo pri rekonstrukciji zgodovine.« Teige je zaradi teh okoliščin postal neoseba, tako v času povojnega komunizma kot po njegovem sesutju, saj ni bil sprejemljiv ne za sovjetsko ideologijo ne za neoliberalno, poudarja Lev Kreft, pisec obsežne spremne študije, ki je nadgradnja njegove knjige Teige na drugi strani obale. Knjiga vsebuje še tri krajša besedila iz knjižice komentarjev k angleški izdaji The Marketplace of Art (Helsinki, Praga: Rab-Rab, Kontradikce, 2022): uvodno besedo urednikov Sezgina Boynika in Josepha Grima Feinberga ter krajša filozofska komentarja Davea Beecha in Jane Ndiaye Beránkove.

[maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2024/02/O_semenj_umetnosti.pdf" ]

Recenzija v reviji Primerjalna književnost

Izvirni naslov: Jarmark Umĕni (Praga: Nakladatelství a galerie Živého umění F. J. Müllera, 1936)

288 strani, mehka vezava ISBN: 978-961-7003-95-6

]]> BOREC št. 811–813 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-st-811-813/ Tue, 07 Nov 2023 15:01:14 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=3798 KAZALO ARHIVI SPOMINA FRANC KRIŽNAR Karel Destovnik - Kajuh in Svetozar Marolt - Špik, himna, pesem 14. divizije: poskus zgodovinske rekonstrukcije nastanka, prve izvedbe in dve različici besedila, poezije PRIMOŽ PLAHUTA Nanoška bitka skozi pričevanja častnikov in vojakov italijanske vojske OB 80. OBLETNICI KAPITULACIJE ITALIJE Poslansko vprašanje Levice v zvezi z 80. obletnico zmage nad fašistično Italijo Pogovor z Antoninom Intelisanom, nekdanjim vojaškim tožilcem v Rimu HORIZONTI ZGODOVINE LEA KUHAR Predmetno naravnani kritika politične ekonomije in politika UMETNOST IN STVARNOST KRISTINA BOŽIČ Dediščina delavstva za moč današnjih bojev za ponosen jutri »Edina možnost upora je zrušiti mit o nacionalni državi.« Pogovor z Marino Gržinić ODMEVI IN OCENE MATIC FILIP NAPAST Absurd in upor v filozofiji Alberta Camusa ELI MLEKUŽ Narod kot fikcija? AVTORSKI IZVLEČKI / AUTHORS’ ABSTRACTS

172 strani, mehka vezava]]> Uporabno ballardovstvo https://zalozba-sophia.si/katalog/uporabno-ballardovstvo/ Mon, 05 Dec 2022 18:26:52 +0000 https://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=3695 Spomini iz vzporednega vesolja Simon Sellars Prevod: Marko Bauer Uredila: Marko Bauer in Primož Krašovec Izvirna ilustracija: Jaka Neon Literarni prvenec in hkrati življenjsko delo avstralskega pisca po več kot dvajsetih letih ukvarjanja z Ballardovo mislijo in literaturo. Izvrstno napisan teoretsko-fikcijski roman o lastni izkušnji transgresivnega obrata od zvezd k zemlji in teoretske zanke popolne diskontinuitete. McKenzie Wark je zapisala: »Simon Sellars se sprva zdi kot lik iz romana JG Ballarda. Nato se Ballard zdi kot lik iz romana Simona Sellarsa. Potem se tako liki kot celotna mizanscena in vzdušje zazdita hkrati ballardovska in sellarsovska. Ko prebereš knjigo, se samemu sebi zdiš lik iz romana, ki sta se ga zarotila spisati oba skupaj. In tvoje dojemanje sveta se popolnoma spremeni.« Kar se je v poznih devetdesetih začelo kot Sellarsova doktorska disertacija, se več kot dvajset let pozneje izrisuje v distopičnem poznem kapitalizmu, prizorišča dogajanja so speta po robovih hiperpovezanega sveta, eno je tudi Ljubljana, v kateri se avtorju uspe celo izgubiti. A v romanu, ki je hkrati teoretska razprava, potopis in izpoved, ne gre le za sociološko-antropološke opise krajev in nekrajev, družbe nadzora, mejnih območij, kot tudi ne le za neko psihotično vizijo ali psihopatologijo, temveč za ballardovsko vzporedno vesolje, ki čedalje bolj požira in izpodriva konsenzualno. Zato tudi ne gre za vprašanje žanra, ampak za problem, kaj pomeni teorija-fikcija, na kakšne načine potrebujeta druga drugo. Kot pravi Sellars v pogovoru z urednikom Robinom Mackayem: »Ko moj pripovedovalec to analizira, razkriva mehanizem, na katerega Uporabno ballardovstvo funkcionira. Daje nam vedeti, da je knjiga zvesta svojemu podnaslovu, da gre dejansko za spomine iz vzporednega vesolja: delo, ki je prežeto z bolečino in jezo, ki sem ju čutil, potem ko sem izgubil partnerko, kariero, razum, ter z apokaliptičnim svetovnim nazorom, ki me je posledično zajel. Gre za spomine o notranjem življenju, ki sem jih živel in so v svoji vseprežemajoči nazornosti postali moja edina prava resničnost. Močna tema knjige je, da se ne počutiš prijetno v lastni koži, kar se manifestira na vse mogoče načine: v tem, da si na robu akademije, da si v dvomih glede lastne seksualnosti in moškosti, da si Avstralec in na robu sveta – tako geografsko kot kulturno. Zato ima pripovedovalec ves čas občutek, da lebdi zunaj lastnega telesa.« In še: »Pisanje se mi zdi skrajno garaško delo. In ta knjiga je bila nočna mora, saj je bila tako osebna in jo je bilo tako težko tehnično izpeljati. Po pisanju me je vselej obhajal nekakšen sram, da se drznem izražati tako konkretno. Zato sem hotel nekaj povedati o svojem boju z vsem tem, hkrati pa vedel, da ima širši pomen. Hotel sem namreč nekaj povedati tudi o boju, da bi jasno misel našli v svetu, kjer so jo preglasili nenehen hrup, šum, nestvarnosti.« Izvirnik je izšel kot prva knjiga nove zbirke K-Pulp: Adventures in Theory-Fiction angleške založbe Urbanomic, ki velja za najdrznejšo teoretsko založbo zadnjih petnajstih let; izdaja tako rigorozna teoretska dela kakor žanrsko eksperimentalne hibride, v katerih se preizkušajo prav rigorozni teoretiki. [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2022/12/O_-uporabno_balladarstvo.pdf" ] Recenzija na RTVSLO.SI Reševanje vojaka Sellarsa | Radio Študent Recenzija v časopisu Delo Spremni pogovor z avtorjem: Robin Mackay, urednik izvirnika in založbe Urbanomic Izvirnik: Applied Ballardianism: Memoir from a Parallel Universe (Urbanomic, 2018) 492 strani, mehka vezava ISBN 978-961-7003-83-3]]> Digitalna podoba in globalni kapitalizem https://zalozba-sophia.si/katalog/digitalna-podoba-in-globalni-kapitalizem/ Sat, 26 Feb 2022 22:12:20 +0000 http://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=3289

Tehnologija, politika, upor

Nina Cvar Spremna beseda: Marina Gržinič

Avtoričin knjižni prvenec raziskuje mesto digitalne podobe v aktualni obliki kapitalizma, osredotoča se na analizo današnje oblike kapitalistične produkcije, analizo mesta in vloge digitalne podobe v neoliberalnem nekrokapitalizmu, ki ustvarja specifično distribucijo in upravljanje globalnega časa in prostora, ter na premislek o potencialnosti emancipacije v takih razmerah družbene produkcije. »Družbena realnost globalnega kapitalizma je realnost objektov in blag, rasizacija pa je tista, ki uravnava, kaj je in ni človeško. Solastništvo kapitala in oblasti, ki neusmiljeno napenja lok eksploatacije in razlastitve, vse intenzivnejša algoritmizacija ter popolna sprega zgodovine ter delovalnosti (agency) se sklene v gelatinizirani družbeni realnosti, katere emblematična podoba je trofejna podoba, ki tako rekoč uteleša režim globalnega kapitalizma, njegovo malodane avtomatizirano agresivnost rasizacijskih procesov in apropriacijo jezika in destabilizacijo realnega,« poudarja avtorica. Temeljno analitsko izhodišče je študija, ki sta jo opravila Santiago López Petit in Marina Gržinić in katere sklep je, da globalni kapitalizem ni ireverzibilen proces, temveč je konflikten dogodek, ki se nenehno vrača k enemu samemu dogodku, nebrzdanosti kapitala, kar tvori paradoksalno enotnost družbene strukture globalnega kapitalizma, kjer se biopolitični in nekropolitični modus reproducirata drug ob drugem, dobro življenje biopolitičnega modusa se opušča, zapuščenost pa se vzpostavlja kot temeljni element nekropolitičnega modusa. Rezultat tega je rasizirano zapuščeno telo kot postranska škoda. To izhodišče avtorica nadgrajuje v štirih glavnih poglavjih (Vladnost, globalni kapitalizem, gelatinizacija; Življenje in smrt; Podoba; Potencialnost), pri čemer je vsako svoja teza. Knjiga je tako obenem teoretska analiza in svojevrsten avtoričin manifest. »Nina Cvar izprašuje pojme, teorije zarote, napačno razumevanje in izgubo dialektičnega mišljenja. V epilogu knjige artikulira razmislek o vlogi umetne inteligence in algoritmov v človeških življenjih in o tem, kako so meje med človeškostjo in tehnologijo vse bolj zabrisane. To odpira vprašanja o morebitni posthumanistični prihodnosti, v kateri robotika in umetna inteligenca nista zgolj dodatek, ampak nekaj več. Kaj več? In ali je druga stran tega procesa absolutna normalizacija dehumanizacije ne-dovolj-človeških tisočev, ki umirajo na pragu trdnjave Evrope? Tehnologija nenadoma ni le ustvarjalna podmena, temveč postane oko, ki arhivira rasizacije, diskriminacije, ekstrakcije.« – Marina Gržinić »Knjiga prepričljivo in poglobljeno povezuje vlogo podob v globalnem kapitalizmu, kolonialno matrico proizvodnje znanja in kolonialno moč ter pokaže, kaj se znotraj tako orisanih koordinat dogaja s političnim subjektom ter kje so možnosti za njegov izhod iz abnormalne družbene realnosti globalnega kapitalizma.« – Tanja Petrović »In kam zdaj? V zaključni razpravi se avtorica vrne k potencialnosti, k (zahodnjaškemu) antropocentrizmu, k Agambenu in Mbembeju: zaustaviti antropološki stroj, dovoliti iztek postajanja črnca sveta, dokler nas ne naplavi v trenutek in čas, ko bo mogoč obrat, izhod, novo bivanje. V pričakovanju te točke preobrata je knjiga Nine Cvar vademecum: zaradi svoje sekventne doslednosti, jasnosti argumentacije in numinozne poetike logike.« – Irena Šumi

[maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2022/01/O_socialna_aktivacija.pdf" ] Recenzija Radio Študent 284 strani, mehka vezava ISBN: 978-961-7003-63-5]]> Tujost kapitala https://zalozba-sophia.si/katalog/tujost-kapitala/ Mon, 29 Nov 2021 20:20:44 +0000 http://stage.zalozba-sophia.si/?post_type=product&p=3215 Primož Krašovec Spremna beseda: Vincent Le Izvirna ilustracija: Jaka Neon Kaj sta to alevičarski/postpolitični Marx in marksizem? Avtorjeva teza je, da gre za vse tisto, kar trči ob realno avtonomijo kapitala. Fragmente tega trka je najti v Marxovem Kapitalu, Očrtih in poznih rokopisih, teoretskem antihumanizmu (zgodnji Rancière), ultralevičarskih teorijah (Camatte), novejših marksovskih razpravah o teoriji vrednosti in denarja (Heinrich, Bryan in Rafferty) ter o razmerju med kapitalom in tehnologijo (razprave o avtomatizaciji, robotih in splošnem intelektu). V teh delih kapital ne nastopa niti kot razmerje med ljudmi niti kot razmerje med ljudmi in rečmi, temveč je določujoče razmerje, tj. tisto, ki določa tako svojo subjektivno kakor objektivno funkcijo. Osnovna premisa knjige je, da so politika, ideologija, diskurz/pisava del starega reda (ancien régime), neposredno predkapitalističnega obdobja evropske zgodovine, ki se samoregulira s pomočjo uma, diskurza, reprezentacije, pomena. Kapital ni le nova ekonomska »baza«, kjer bi politična in ideološka »nadzidava« ostali podobni tisti iz 18. stoletja, temveč aktivno in uničujoče transformira politiko in ideologijo: politika se »tehnizira«, ne izdeluje idealnih načrtov in programov, temveč tehnične fixes in oblike zavarovanja pred tveganjem (Foucault). Ideologija v klasični obliki izgublja moč in pomen, nadomeščajo jo za kapitalizem izdelani in kapitalizmu prilagojeni algoritmi, ki ne povezujejo posameznikove duše ali zavesti z dominantnim diskurzom, temveč vežejo infrasubjektivna mikronagnjenja s čedalje bolj sofisticiranimi oblikami algoritemske ponudbe (komercialne, politične, novinarske itn.). Teorija ideologije v 21. stoletju zato ni več toliko teorija diskurza, temveč je bolj teorija afekta. Knjigi je dodana spremna beseda, ki jo je napisal avstralski filozof Vincent Le. Recenzenta knjige sta bila dr. Ičo Vidmar in dr. Lev Kreft, ki je knjigo ocenil kot »resnično inovacijo in ne le novo interpretacijo Marxove teorije kapitalizma s kritiko politične ekonomije vred. Ta inovacija je sistematično razvita in predstavljena, sloni na kritični obravnavi in predelavi aktualnih teorij in raziskovanj na svetovni ravni, in korak za korakom utrjuje argumentacijsko potrditev na prvi pogled škandaloznih interpretacij, zlasti ko gre za zavračanje antropocentričnih in antropo-narcisističnih interpretacij kapitala in kapitalizma, ki so se zlasti v pojavu 'humanističnega' in 'zahodnega' marksizma uveljavile kot glavni tok marksizma 20. stoletja. Če je (in povečini dejansko je) marksizem odgovor na vprašanje, kaj je Marx resnično rekel, usmerjen k ortodoksni interpretaciji Marxa, potem ta knjiga sicer stopa v razmerje tako z Marxom kot z marksističnimi teorijami zlasti na terenu kritike politične ekonomije in intenzivno v krogu sodobnih opredelitev, vendar nikakor ni marksistična knjiga, saj je njen znanstveni učinek prav v tem, da nas vrne v znanstveno raziskovanje kot soočenje z neznanim in nedognanim, kar kliče po spoznanju, ne da bi navezovali na že znana in utrjena navodila, kako se tej reči pravilno marksistično streže. In to počne tako, da zgodovinsko evolucijo kapitala – kapitalizma gleda skozi prizmo sodobnih težav z opredelitvijo, kako ta stvar deluje in kaj je njeno pogonsko sredstvo. /…/ Knjiga pojasni in spravi v medsebojno povezanost številna vprašanja in probleme, ki jih zastavlja mišljenje sodobnosti – daje nam utemeljitvene poteze anatomije človeka, ki se ni, kot je bilo napovedano, izgubil v odtujenosti, ampak se je s posredovanjem kapitala naredil odvečnega.« [maxbutton id="1" url="https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2021/11/O_tujost_kapitala.pdf" ] Prometej.ba: Ponašanje bumera je primjer glupe automatizacije Pdf recenzije v časopisu Večer, 22.1. 2022 (z dovoljenjem urednika, za kar se mu toplo zahvaljujemo). Recenzija je objavljena tudi na spletnih straneh Večera. Recenzija v reviji Razpotja. Recenzija v reviji Družboslovne razprave. Recenzija na blogu LUD Literatura. 288 str, mehka vezava ISBN 9789617003604]]>