Švercam lubenice

Opomba k naročilu: poštnina je vključena v enotno ceno knjige.

Švercam lubenice je pesniška zbirka, ki podaja glas v družbi prepogosto neslišnim, nevidnim, zatiranim, izkoriščanim. Avtorica izraža družbeno kritiko skozi masko, kritiko institucionalnega nasilja zlasti nad ženskimi telesi ter begunkami in begunci/migranti, ki pronica v vse pore zasebnih življenj. Pesmi, izmed katerih jih je enajst z naslovom spetih v pretrgane cikle: Švercam lubenice 1–7, Kača 1–2, Ženska v belem 1–2, prežema vodilna misel »Težko je vedeti, kdo si, ko meje tvojega telesa niso meje tvoje kože« (Švercam lubenice 3). Od tod tudi naslov zbirke, ki razgrinja vzporednice med mejami človeškega telesa in državnimi mejami ter poudarja problem vmesne, pretočne, razcepljene subjektivnosti, ki je v tak položaj sistemsko potisnjena. Do potankosti izgrajene pesmi tudi s strukturo vzporedno posredujejo sporočila in napotujejo na to sistemskost, ne sporadičnost. Toda švercati pomeni tudi prehajati meje, se gibati preko (z rezilno žico) varovanih mej, ne le fizičnih, temveč zlasti nevidnih, nenapisanih prepovedi, zapovedi molka, tabuji. Sama pesniška oblika dramatičnega monologa z opiranjem na žensko literarno tradicijo govorke in govorce opolnomoči, zavrača žrtvenjska stališča, kajti to niso žrtve, temveč preživele in preživeli; to niso objekti, temveč subjekti; to niso »človeške smeti«, temveč osebe, ljudje s specifičnimi življenjskimi okoliščinami v naši družbi.
Ali kot pravi avtorica spremne besede Barbara Korun: »Izvor govora v teh pesmih je drugačen od vsega, kar sem brala do sedaj. To je resnično družbeno angažirana literatura, vendar je napisana tako subtilno, pomensko odprto, tako skozi oči vsakokratnega literarnega subjekta, da prepriča, ker pričuje in prav nič ne vsiljuje. Dejansko gre za kompleksen psihični portret trenutka vsakokratne govorke, včasih v hipu njenega spoznanja, drugič skozi njeno dlje časa akumulirano védenje, zmeraj pa je v ospredju ona sama kot subjekt, ideja pa raste iz vsakokratnega besedila, psihograma, situacije povsem organsko in prepričljivo, še več: skrivnostno in nerazložljivo, z nekim 'preostankom', kot ga ima vsaka dobra umetnost.«

Spremna beseda: Barbara Korun
Ilustracije: Samira Kentrić