Imperializem v 21. stoletju

John Smith

Globalizacija, presežno izkoriščanje in končna kriza kapitalizma

Prevod: Marko Kržan in Jernej Meden

Temeljno Smithovo delo Imperializem v 21. stoletju je empirična študija mednarodnih ekonomskih odnosov v 21. stoletju in pomemben znanstveni aparat za proučevanje tega vse pomembnejšega vidika gospodarskega in občega življenja družbe, kajti ekonomska protislovja nenehno generirajo in zaostrujejo politična nasprotja. Globalizacija je že uveljavljeno področje raziskovanja, tudi s kritičnega marksističnega stališča, Smithovo delo pa dokazuje, da je tudi tu mogoč in nujen napredek. Avtor je ob empirični analizi globalnih verig vrednosti ugotovil, da raziskave, ki se opirajo le na kategorije bruto domačega proizvoda (BDP) – tudi če so izpopolnjene z upoštevanjem kupne moči –, prezrejo bistveni vidik ekonomskih procesov.

Večino 20. stoletja sta bila za odnose med državami centra in periferije bistvena tok kapitala na periferijo in tok dobička v center. To dinamiko je načeloma mogoče analizirati s kategorijami BDP-ja. Od devetdesetih let pa ima vse večjo težo ekonomska dejavnost, ki se ne odvija v sklopu (podružnic) podjetij iz centra, ampak v »domačih« podjetjih periferije. Ta zdaj že proizvedejo glavnino surovin, izdelkov in polizdelkov v svetovni trgovini. Presežna vrednost se sicer še vedno neenakomerno pretaka s periferije v center, vendar to ni več razvidno iz nacionalnih računov, saj se v glavnem zavajajoče beleži v BDP-jih središčnih držav.

Analiza teh procesov torej zahteva drugačne metode in koncepte, ki raziskovalcem omogočajo določiti realno vrednost proizvodov in ugotoviti, koliko te vrednosti si prisvajajo različni udeleženci v verigi vrednosti, od neposrednih proizvajalcev do lastnikov podjetij, ki poslujejo s končnimi potrošniki. Te metode in koncepte je Smith predstavil v pričujoči knjigi.

Knjiga ni namenjena le učiteljem, raziskovalcem in študentom družboslovja ter novinarjem, ki pišejo in poročajo o mednarodni trgovini in politiki, temveč je širše izobraževalno gradivo, poljudno napisano, saj je avtor tudi družbeni aktivist in je njegov glavni vzgib omogočiti širši javnosti boljše razumevanje ekonomskih tokov in mednarodnih političnih odnosov ter možnosti za drugačno ureditev družbe. Kot taka zapolnjuje vrzel med znanstvenim in žurnalističnim obravnavanjem mednarodnih (gospodarskih) odnosov pri nas. Priporočamo vzporedno branje s knjigami Verige globalnega kapitalizma (ur. Maja Breznik, Ana Podvršič), Dolgi valovi kapitalističnega razvoja (Ernst Mandel), Čisti kapitalizem (Michel Husson), Narava proti kapitalu (Kōhei Saitō) in s tematskim blokom v reviji Borec Vojna v dobi sodobnega imperializma.

Pogovor z avtorjem na blogu Redline (v angleškem jeziku).

392 strani, trda vezava

ISBN 978-961-7227-17-8