Turist v težavah

Emir Šaković

Prevedla: Jasmina Žgank

Emir Šaković (Sarajevo, 1970) se je v bosansko književnost rodil kot pesnik in umrl kot pisatelj, star komaj štirideset let. Širši javnosti je bil poznan po odmevni satirični pesnitvi v epskem desetercu, objavljeni v tedniku Dani, ki je zasmehovala vzpon domačih tajkunov in verske oligarhije, med literarnimi sladokusci pa po Pesmih iz zanesljivih virov (Feral Tribune, 2001), ki so kmalu obveljale za kultno zbirko in avtorja vpisale na literarni zemljevid, če že ne v kanon mlade bosanske poezije. Publicistično konotirani naslov njegove edine zbirke je mogoče brati na več načinov. Poleg očitne ironije in oksimorona – kakšni bi bili nezanesljivi viri za pesniški navdih? – tudi povsem dobesedno: avtor, pa čeprav pesnik, izhaja iz posebne relacije do zgodovinske resničnosti, ki jo imenujemo pričevanjska, saj preigrava neskončnokrat zastavljeno vprašanje književnosti po drugi svetovni vojni – kakšna naj bo, da v luči travmatičnih dogodkov ohrani relevantnost svojega posredovanja in da je preprosto ne pošljemo, kot bi rekla Marguerite Duras, sedet na rezervno klop. Šakovićev odgovor je gola, demistificirana beseda, ki se kljub uporabi metafor in drugih retoričnih sredstev na vse kriplje izogiba večpomenskosti in ostaja najprej ekspresija.

Dragi Ahmed,

Nedavno sem bil na literarnem festivalu

na slovensko-italijanski meji,

blizu mesta, razdeljenega na dvoje leta 1945.

Gosti so prihajali iz petnajstih držav.

Verjameš, da ni nikomur padlo na pamet,

da bi me vprašal, kako je bilo v Sarajevu.

Naivno sem pričakoval vsaj kakšen

»How was it, man?«.

Nič.

Kakšna črna književnost.

V supermarketu ni prostora za tragedijo.

Kot nadaljevanje te premise lahko razumemo tudi roman Turist v težavah, pisateljev labodji spev, ki grobo opravi s politično korektnostjo, sofisticiranost pa prihrani za duhovitost in ironijo – in za tisto, kar je ostalo od pesniških podob brez lirizma. Če lirski subjekt v pesmi Kralj undergrounda še lahko izjavi: »Kaj morem, / preprosto nisem bil za vojno. / Nimam talenta niti za heroja niti za morilca, / pa sem vzporedno študiral igro in medicino, / dokler nisem zbral / dveh fasciklov papirjev, ki so mi / izrecno prepovedovali rokovanje z orožjem,« pripovedovalec romana svoj herojski doprinos k obrambi mesta ironizira do absurda. Upodobi se kot nekakšnega stripovskega junaka, besnega gverilca, ki se ga bojijo celo njegovi soborci.

Recenzija: Neusmiljeno berem

Dnevnik, Knjiga, Ana Geršak, 14.1.2021, Težave s turisti

Vrabec Anarhist, portal za književnost in mišljenje, Simon Smole, 30. 11. 2020, Bosanska savna

Bukla, Recenzija Bukla, Samo Rugelj, Bukla 155

ISBN 9789617003529
164 strani, mehka vezava