BELEŽKE O AVTORICAH IN AVTORJIH

Maja Breznik: docentka sociologije, prevajalka, raziskovalka, prejemnica več mednarodnih štipendij, nacionalna korespondentka evropske agencije Eurofound; vodila ali sodelovala je pri 22 slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Ukvarja se z družbenokritičnimi sociološkimi raziskavami dela in delovnih razmer, privatnih trgov dela ter na področjih kulture in umetnosti. Izbrana dela: Obrt in učenost, Kulturni revizionizem, Knjižna kultura, Kultura danajskih darov, Posebni skepticizem v umetnosti, Kaj po univerzi?, Zaposleni revni, Za napisom Nezaposlenim vstop prepovedan, Javni dolg: kdo komu dolguje.

Juan Ińigo Carrera: zgodovinar, vodi Center za raziskovanje in praktično kritiko (Centro para la Investigación como Crítica Práctica), ki organizira delavnice na teme Marxove kritike politične ekonomije. Na Univerzi Buenos Aires in Nacionalni univerzi generala Sarmienta predava o kritični politični ekonomiji, akumulaciji kapitala v Argentini in dialektični metodi. Njegovi prispevki so med drugim izšli v zbornikih Nova mednarodna delitev dela (The New International Division of Labour, 2016) in Marxov »kapital« in Heglova »logika«: ponovni pregled (Marx’s ‘Capital’ and Hegel’s ‘Logic’: A Reexamination, 2014).

Cédric Durand: izredni profesor ekonomije na Univerzi Pariz 13, poučuje tudi na École des Hautes Études en Sciences Sociales v Parizu in je član znanstvenega odbora MSH Pariz Sever. Umešča se v marksistično tradicijo in francosko regulacionistično politično ekonomijo. Objavil je mnogo člankov s področij neenakega razvoja evropskih gospodarstev, financializacije, organizacije svetovne ekonomije in dinamike kapitalizma. Nazadnje je kot sourednik pripravil zbornik Misliti denar in finance z Marxom: o Suzanne de Brunhoff (Penser la monnaie et la finance avec Marx: Autour de Suzanne de Brunhoff, 2018) in objavil knjigo Fiktivni kapital (Fictitious capital, 2017).

Stefanie Hürtgen: izredna profesorica na Univerzi v Salzburgu, ukvarja se z ekonomsko geografijo in vplivom globalizacije na fragmentacijo dela. Sodeluje s sindikati in je članica Inštituta za družbeno raziskovanje v Frankfurtu ter znanstvenega odbora ustanove Rosa Luxemburg Stiftung. Med drugim je avtorica članka »Delo kot transnacionalni akter in nacionalne raznoličnosti dela kot sistemski okvir sodobno konkurenčne transnacionalnosti« (Labour as a transnational actor, and labour’s national diversity as a systematic frame of contemporary competitive transnationality, 2014), v soavtorstvu pa je izdala knjigo Nenormalna normalnost? (Nichtnormale Normalität?, 2014).

Steven Knauss: pridruženi raziskovalec na Centru za ekonomijo Pariz Sever, pred kratkim je na Univerzi Pariz 13 doktoriral iz ekonomskih ved na temo Nazadovanje v globalnih vrednostnih verigah (Downgrading au sein des chaînes globales de valeur, 2019). Ukvarja se s politično ekonomijo razvoja, globalizacijo in organizacijo sodobnih industrijskih korporacij. Rezultate svojih raziskav je med drugim objavil v članku »Mit o globalnem srednjem razredu« (The myth of the global middle class, 2019).

William Milberg: profesor ekonomije na newyorški Novi šoli za družbene raziskave. Njegovo raziskovalno delo povezuje procese globalizacije, distribucijo dohodkov in zgodovino ekonomije. Bil je svetovalec Razvojnega programa Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela in Svetovne banke. V soavtorstvu je izdal pomembni knjigi Kriza vizije v moderni ekonomski misli (The Crisis of Vision in Modern Economic Thought, 1995) in Ekonomija podizvajalstva: globalne vrednostne verige v kapitalističnem razvoju (Outsourcing Economics: Global Value Chains in Capitalist Development, 2013).

Petr Pavlínek: redni profesor na Univerzi Nebraska Omaha. Ukvarja se z ekonomsko in politično geografijo, regionalnim razvojem in tranzicijo v Srednji in Vzhodni Evropi. Objavil je številne članke o tujih investicijah in razvoju avtomobilske industrije na Češkem in Slovaškem, nedavno je izdal knjigi Odvisna rast: tuje investicije in razvoj avtomobilske industrije v Vzhodni in Srednji Evropi (Dependent growth: Foreign investment and the development of the automotive industry in East-Central Europe, 2017) in Avto Škoda: transformacija iz domačega podjetja v vodilno podjetje druge plasti (Skoda Auto: The transformation from a domestic to a Tier Two lead firm, 2015).

Ana Podvršič: francistka in doktorica sociologije ter ekonomskih ved, bila je mlada raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, trenutno je štipendistka Marie Curie na Univerzi Karla Franca v Gradcu. Raziskuje na področjih mednarodne politične ekonomije, postsocialistične tranzicije in evropskih integracij. Med drugim je v soavtorstvu objavila članka »Novo evropsko upravljanje bančništva in kriza demokracije: prestrukturiranje bank in privatizacija v Sloveniji« (New European Banking Governance and Crisis of Democracy: Bank restructuring and privatization in Slovenia, v izdaji) in »Od krize do krize: za kulisami periferizacije in evropeizacije Slovenije« (From Crisis to Crisis: Behind the Scenes of Peripherisation and Europeanisation of Slovenia, 2018).

Benjamin Selwyn: redni profesor na Univerzi v Sussexu in predavatelj mednarodnih odnosov in razvoja. Njegovo raziskovalno področje zajema politično ekonomijo in razvojne študije, razvoj Latinske Amerike in globalnih vrednostnih verig ter globalno revščino. Je avtor številnih člankov in knjig Boj za razvoj (The Struggle for Development, 2017), Globalna razvojna kriza (The Global Development Crisis, 2014) in Delavci, država in razvoj v Braziliji (Workers, State and Development in Brazil, 2012), v katerih obravnava protislovje med kopičenjem bogastva, kakršnega še ni bilo, in množično revščino.

Bruno Smichowski: ekonomist, pridruženi raziskovalec na Centru za ekonomijo Pariz Sever in raziskovalec v svetovalni organizaciji Chronos. Proučuje dinamiko konkurence in tržne moči, digitalno ekonomijo in teorijo podjetij. Njegove objave zajemajo tudi članka »Ali so spletne storitve posredovanja prevozov obsojene na monopol?« (Is ride-hailing doomed to monopoly?, 2018) in »Alternativni modeli upravljanja s podatki« (Alternative Data Governance Models, 2019).