Od državljanov do gospode
Temeljno delo svetovno priznane zgodovinarke in politologinje Ellen Meiksins Wood (1942-2016). Knjigo, napisano v dveh delih, je mednarodna strokovna javnost označila za prebojno, saj avtorica snuje svoj inovativni pristop k zgodovini politične teorije. Njena socialna zgodovina se bistveno razlikuje od drugih interpretacij, saj kanonične mislece obravnava kot angažirane osebe – njihove ideje prikazuje kot ustvarjalne odzive na družbena razmerja in antagonizme v konkretnem času-prostoru, ne le kot abstrakcijo v političnem diskurzu.
V tej, prvi knjigi, avtorica zajema obdobje od antike do poznega srednjega veka, od Platona in Aristotela do Akvinskega, Averoja in Ockhama (druga knjiga z naslovom Svoboda in lastnina: socialna zgodovina zahodne politične misli od renesanse do razsvetljenstva je izšla pri založbi lani). Raziskuje, v kakšnih zgodovinskih okoliščinah je sploh prišlo do iznajdbe politične teorije in kako se je razvijala v posamičnih zgodovinskih kontekstih, kajti klasična dela politične teorije so vselej nastajala kot odgovor na konkretne zgodovinske okoliščine. Najustvarjalnejša obdobja politične teorije so bili običajno trenutki, ko so družbenopolitični konflikti izbruhnili posebej močno in daljnosežno. Politični teoretiki nas lahko nagovorijo še čez stoletja. Kot komentatorji človekovega položaja nam lahko povejo nekaj brezčasnega. Toda kot vsi ljudje so tudi oni zgodovinske osebe; dosti izčrpneje bomo razumeli, kaj nam imajo povedati, še več, kako lahko s svojimi besedami osvetlijo naš lastni zgodovinski trenutek, če si bomo približno predstavljali, zakaj in komu so govorili, s kom so razpravljali (izrecno ali po ovinkih), kakšno se jim je zdelo njihovo neposredno okolje in kaj bi bilo po njihovem mnenju treba spremeniti ali ohraniti. Tu ne gre zgolj za življenjepisne podrobnosti niti za zgodovinsko »ozadje«. Če hočemo razumeti, kaj govorijo politični teoretiki, moramo vedeti, na katera vprašanja poskušajo odgovoriti. S temi vprašanji pa se ne soočajo zgolj kot s filozofskimi abstrakcijami, temveč kot s konkretnimi problemi, ki jih ustvarjajo konkretne zgodovinske razmere v kontekstu konkretnih praktičnih dejavnosti in družbenih razmerij.
Knjiga je jezikovno in podatkovno bogato, dinamično čtivo za širše bralstvo zgodovine.
Priporočamo
Tematska številka revije Borec: In memoriam E. M. Wood (Sophia, 2016)
Tibor Rutar: Sodobni zagovor historičnega materializma (Sophia, 2016)
Odzivi medijev - LUD Literatura, 3. 8. 2017, Rok Plavček, recenzija knjige: Dve zgodovini in boj za demokracijo
Odzivi medijev - Radio Študent