Germaine Tillion

Germaine Tillion (1907–2008) je bila etnologinja in socialna antropologinja. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala zlasti proučevanju Berberov v Alžiriji. Po vrnitvi domov in porazu Francije se je pridružila odporniškemu gibanju. Po izdajstvu leta 1942 je bila kot politična zapornica skupaj z mamo deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Tam je s sojetnicami na skrivaj napisala opereto – leta 1944, ko so taborišče že spremenili v uničevalno, v času skrajnega nasilja. Taboriščno izkušnjo je po vojni opisala tudi v svoji študiji Ravensbrück (1958). Vse življenje je bila družbeno angažirana, borila se je proti pavperizaciji Alžircev in francoskemu nasilju v Alžiriji (zastopala je podobna stališča kot Pierre Bourdieu) ter za emancipacijo žensk. Bila je častna profesorica na pariški École des hautes études en sciences sociales (EHESS). Iz njenega obsežnega opusa izpostavljamo: L’Algérie aurésienne, Il était une fois l’ethnographie, Les ennemis complémentaires, Le harem et les cousins, L’Algérie en 1957, L’Afrique bascule vers l’avenir.