rojen kot Theodor Ludwig Wiesengrund, (1903 – 1969) je bil nemški filozof, muzikolog in socialni teoretik. Bil je vodilni član frankfurtske šole kritične teorije, katere delo je povezano z misleci, kot so Ernst Bloch, Walter Benjamin, Max Horkheimer, Erich Fromm in Herbert Marcuse, za katere so bila dela Sigmunda Freuda, Karla Marxa in G. W. F. Hegla bistvena za kritiko moderne družbe. Kot kritik fašizma in tistega, kar je imenoval kulturna industrija, so njegova dela, kot so Dialektika razsvetljenstva (1947), Minima Moralia (1951) in Negativna dialektika (1966), močno vplivala na evropsko novo levico.