Louis Adamič

LOUIS ADAMIČ (1898–1951) se je v ZDA uveljavil predvsem kot eden od najzgodnejših utemeljiteljev multikulturalizma, še preden se je ta uradno razvil kot smer v družboslovju. Manj pa je obravnavan z vidika, s katerega se je sam lotil svojih družbenih raziskav, namreč razrednega, ki temelji na sistemski kritiki družbenoekonomskih odnosov. Adamič se je tematike priseljencev in migrantskega dela lotil s številnimi študijskimi potovanji, obiski arhivov in knjižnic, terenskimi raziskavami, množičnimi anketami in globinskimi intervjuji, z njihovimi rezultati pa je seznanjal javnost z neštetimi članki, predavateljskimi turnejami, radijskimi oddajami in samostojnimi knjigami o priseljenstvu. Za svoje družbeno delovanje (dvajset knjig, okoli petsto člankov in leposlovnih revialnih objav, predavanj in radijskih oddaj) je prejel več nagrad in štipendij, bil je gost ameriških predsednikov in Josipa Broza - Tita, užival je zasebno in javno podporo priznanih literatov, kot so Upton Sinclair, Sinclair Lewis, H. L. Mencken, Sherwood Anderson in F. Scott Fitzgerald. Njegova dela so prodrla v antologijo izbrane ameriške proze, med učbenike na številnih ameriških kolidžih, literaturo, ki so jo razdelili ameriškim vojakom ob vstopu ZDA v drugo svetovno vojno.
Sam se je v Moji Ameriki takole opisal: »Nedvomno sem drugačen pisatelj, kot bi bil, če ne bi bilo gospodarske depresije ali če bi začel pisati desetletje prej. Vpliv gospodarske depresije na moje mišljenje in čustvovanje je nedvomno okrepil mojo naravno držo v družbenih, ekonomskih, političnih in kulturnih temah ter v njihovi obravnavi. [...] Želim pisati; morda gre za to, da moram pisati; a ne le pisati, biti pisatelj ... Želim biti, želim nekaj narediti, želim se razdajati za nekaj.«