Biopolitika

Avtor ni le teoretik novih globalnih družbenih gibanj, ampak tudi njihov aktivist ki se dotika tako zapatističnega boja za pravice indijanskih ljudstev v Mehiki kot evropskih protiglobalističnih demonstracij ter slovenskih mrež Dost mam! in Njet Work.

Njegovo delo gre brati kot kritiko in izziv politični ideologiji in praksi, ki je v zadnjih letih prevladujoča in ji pravi naci-liberalizem, sprega nacionalne države in neoliberalne politike, ki jo ženeta kapitalska in vojaška logika. Globalizacija je za avtorja v prvi vrsti kriza dosedanjih emancipatornih političnih strategij in konceptov, zato pa torišče za afirmacijo upora, ki ga predstavljajo globalna družbena gibanja, poimenovana »gibanje gibanj«. Pri prikazu njihovega nastanka in razvojnih etap poudarja, da so bili njihovi prvi obrisi opazni v gibanjih leta 1968 kot boju zoper privilegirano mesto odnosa delo – kapital. Izhodišča gibanja gibanj so zavračanje posredovalnih mehanizmov države, izhod iz družbe dela, politična filozofija mnogoterosti/multitud in mrežno delovanje.

Po avtorjevem prepričanju je za razumevanje moderne in celo postmoderne družbene kompozicije osrednji koncept biopolitike in oblasti, kot ga je razvil Michel Foucault, in po katerem ni zunaj oblasti ničesar več: zato pa je treba na novo izumiti zunanjost.