Brodolom univerze in drugi eseji iz politične epistemologije

Michel Freitag je imel bolj prav, kakor pa je upal. Ugotovil je, da je videti, kakor da se univerza potaplja, a v resnici, je upal, se samo voda dviga v podkrovju. Videl je, da se družba spreminja v polje tehničnega manipuliranja in tehnokratskega upravljanja. Videl je tudi, da so znanosti dvakratno vpletene v ta proces: najprej so ga na začetku moderne dobe sprožile; zdaj pa same sebe razumejo in zlasti prakticirajo, kakor da bi bile zgolj orodja upravnega manipuliranja. Znanosti tako sodelujejo pri svojem zgodovinskem uničenju in se spreminjajo v »tehnoznanosti«.
- Rastko Močnik, v spremni besedi

Najbrž ni reforme, ki bi bila nujnejša od reforme univerze. Vendar tudi ni reforme, ki bi se zdela enako nepopravljivo obsojena na propad. Mar ni to odraz globokega prepada, ki je nastal med idealom, na katerem je zrasla univerza, in njeno današnjo realnostjo? To je bil ideal prostora nepristranske kulture in znanja z univerzalno vrednostjo. Današnja realnost pa je »utilitarno« znanje, pri katerem šteje le njegova praktična učinkovitost. Tako izginja razlika med znanostjo in tehniko, naravo in družbo, bitjo in najstvom. Če hočemo resnično reformo univerze, torej ne moremo mimo poglobljenega epistemološkega razmisleka o razpoki, ki zeva med idealom in realnostjo. To je predmet knjige Brodolom univerze, v kateri avtor, sociolog in filozof postmoderne družbe par excellence, predstavi sistematično primerjavo značilnosti modernosti in postmodernosti in njenih posledic za spoprijemanje z aktualnimi vprašanji.