Proti družbi

Redna cena: 10.00€
Spletna cena: 9.00€
Proti družbi
Koncept družbenosti pri Hanni Arendt in meje sociologije
2012

Naroči e-knjigo

Po Hanni Arendt je ključna vsebinska značilnost tistih odnosov in pojavov, ki jih označuje kot družbene, nekaj, čemur lahko pogojno rečem »strukturno nasilje«, njihova bistvena ontološka značilnost pa je v tem, da se pojavljajo ali reproducirajo samo takrat, kadar ljudje ne delujejo proti njim oziroma kolaborirajo v družbenih »praksah«, ki jih usmerjajo družbene norme … Sociologija [je] usposobljena predvsem za spoznavanje nesvobodnih plati človeškega bivanja in gospostvenih odnosov. Empirično ima v precejšnji meri prav. Vendar ne v celoti. In to nam nalaga odgovornost za to, da mislimo in delujemo proti družbi. Še zlasti v času ideološke hegemonije konservatizma, cinizma teorije in krize alternativ.
- Iz knjige

Cilj emancipacije družbeno zatiranih ne more biti njihova »vključitev v družbo«, kakršna je, temveč sprememba zatiralskih družbenih norm in »praks«. Prizadevanje za emancipacijo v okviru zatiralskih družbenih struktur ali, z drugimi besedami, prizadevanje za integ­racijo vanje je kontraproduktivno.V svojem knjižnem prvencu Gorazd Kovačič analizira pojmovanje družbe v vsakdanjem življenju, v političnih govoricah in v družbenih vedah. Zanimajo ga ideološke predpostavke in implikacije tega pojma, s čimer seže k izhodiščem moderne družboslovne misli. Kritični pogled nanjo razvije prek pionirske raziskave koncepta družbenosti v obsežnem opusu Hanne Arendt, zlasti v njenih knjigah Izvori totalitarizma, Vita activa, O revoluciji in Rahel Varnhagen. Avtor razvije eksistencialistično interpretacijo Hanne Arendt in tako ugotovi, da družbeni odnosi po Hanni Arendt pomenijo predvsem odnose nasilja in gospostva, vključevanje v družbo pa implicira konformnost in sprejemanje zatiralskih norm in ravnanj. Toda družbeno ravnanje v tej perspektivi ni strukturna danost, temveč je le ena od možnosti, saj ljudje lahko tudi zavrnejo kolaboracijo z družbo in s tem odnosom gospostva vzamejo moč. Možnost česa takšnega pa je v sociološkem horizontu težko misliti, saj je »sociologija usposobljena predvsem za spoznavanje nesvobodnih plati človeškega bivanja in gospostvenih odnosov«.

Zbirka: / 20
220 strani, mehka vezava, 304 g
Format: 14 × 21 cm
Področja:
ISBN: 978-961-6768-47-4