Borec, leto 2015, št. 715-717
Letos obeležujemo sedemdeseto obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom, ki je pogosto nevtralizirana zgolj kot obletnica konca druge svetovne vojne in pospremljena z nekritičnimi, namenoma posplošujočimi »razpravami« o totalitarizmu, ki spreobračajoče izpuščajo klerofašizem, kolaboracijo, zgodovinska sosledja in kontekste, enačijo fašizem, nacizem in komunizem kot tri zavržene ideologije za na smetišče zgodovine, da ob pomoči izčiščenih učbenikov zgodovine mlajše generacije ja ne bi spoznale, za kaj se je dejansko šlo v obeh svetovnih vojnah, za kaj so se borili partizani in partizanke in zakaj se je razvilo heterogeno komunistično gibanje – zakaj je to aktualno. O vsem tem je bilo že veliko napisanega – naj še enkrat opozorimo zlasti na zgoščeni prispevek Janka Pleterskega »Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini?« (Borec št. 676–680), v katerem je razgrnil desetletne manipulacije in odgovoril nanje. Materialne okoliščine same, svet, v katerem živimo, aktualizirajo zgodovino in jedrno vprašanje vesti – za kaj in za koga se je kdo boril.
Revija Borec to leto obeležuje s 67. letom neprekinjenega izhajanja in to je, vsaj za njene snovalce in snovalke, oblika odpora, saj pogosto ni (bilo) lahko preživeti in se razvijati. Zato še enkrat hvala vsem, ki snujete revijo, in še posebej mladim sodelavkam in sodelavcem, ki so revijo prepoznali za svojo in poudarili njen srž – antifašizem ne more biti zgolj načelno razpravljanje o antifašizmu niti zadrževanje v preteklosti niti omejevanje na domoljubje ali nacijo, temveč je v osnovi nadnacionalno, razredno, in zlasti konkretno, vsakdanje prizadevanje za družbeno pravičnost, za človeka vreden politično-ekonomski sistem; prizadevanje, ki se začne z arhivskim delom in razčlembo svetovnih kontekstov, poznavanjem bojev, za vse človeštvo pomembnih idej partizanstva, antifašizma in komunizma, ki niso floskule, ampak širše konkretizirajo sedanje družbene boje, kažejo njihovo povezanost z zgodovinskimi boji in nujnost sistemskosti.
Partizanskim borkam in borcem in resničnim komunistkam in komunistom v trajni poklon.
- Uvodnik
KAZALO
Uvodnik
ARHIVI SPOMINA
GAL KIRN
Politika preloma in dolgoročne posledice NOB
DAVIDE CONTI
ZDA, Velika Britanija in Vatikan: protikomunistična fronta in vprašanje italijanskih vojnih zločincev
JANEZ IVAN PAJK
Spomini na vojne dni
(Predgovor: Urška Pajk)
HORIZONTI ZGODOVINE
PRIMOŽ KRAŠOVEC
Evropska politika in (neo)fašizem
SAŠO FURLAN
Zapiski o antisemitizmu
ISHAY LANDA
Množična histerija ali razredno dejanje? Marksistična in liberalna svarila pred fašizmom
BRIAN PETERSON
Regionalne elite in vzpon nacionalsocializma, 1920–1933
MLADEN ZOBEC
O Sohn-Rethlovi teoriji fašizma
UMETNOST IN STVARNOST
UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA
V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE – I. DEL
LEV KREFT
Uvod
V pričakovanju marksistične estetike
JERNEJ KALUŽA
»Naravna selekcija« v svetu umetnosti
MIŠKO ŠUVAKOVIĆ
Sive cone – politična ekonomija skozi oblike življenja
DARKO ŠTRAJN
Kaj še lahko pomeni diskurz avre?
REBEKA VIDRIH
Marksistična zgodovina umetnosti – kaj je z njo?
ODMEVI IN OCENE
CVETKA HEDŽET TÓTH
O dialogu kot človeškosti (II. del)
AVTORSKI IZVLEČKI / AUTHORS’ ABSTRACTS