Kristina Pranjić

je rusistka in literarna komparativistka, doktorica slavističnih študijev, raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko in profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Raziskuje na področjih literarne in umetnostne teorije, zgodovine in teorije avantgard, intermedijske umetnosti, presečišča umetnosti in znanosti, kozmizma in zgodnjih ekoloških idej, ekokritike, kritične teorije, semiotike in filozofije jezika. Avtorica številnih člankov o alternativnih epistemologijah avantgardne umetnosti, potujitvi in abstrakciji v pesniškem in vizualnem jeziku, s poudarkom na transnacionalnem sodelovanju in emancipacijskih potencialih umetnosti, zlasti v okviru marginalnih in manjšinskih avantgardnih praks srednje in vzhodne Evrope ter njihovih vplivov na družbenopolitične in ekološke diskurze. Sourednica zbornikov Svet kot brezpredmetnost (2018) in Kozmični anarhizem (2021), z Vadimom Rudnevim soavtorica knjig Bog-attraktor: issledovanie v oblasti filosofii obydennogo jazyka (2020) in Narrativnyj dissonans: jazyk protiv real’nosti (2020).