Demokracija v pluralni družbi

Avtor predstavi teoretski okvir, v katerem je v politični znanosti nastala konsociativna teorija in nato vplivno Lijphartovo teorijo konsociativne demokracije. Drugi del je namenjen ocenjevanju veljavnosti konsociativne teorije, nato pa avtor praktično, na primeru štirih držav, paradnih konjev konsociativizma (Nizozemska, Belgija, Avstrija, Švica), dokaže, da teorija ni izkazala veljavnosti v svojih ključnih teoretskih izhodiščih in ugotovitvah, četudi se je uveljavila kot koristno dopolnilo in pripomoček razvoju teorije odločanja. V zaključku ponuja še nekaj tez o konsociativizmu v razmerah jugoslovanske družbe in Slovenije.