Katalog
2007
Ljudska kultura je ob že uveljavljeni visoki kulturi postala eno pomembnejših raziskovalnih področij z vključevanjem zgodb navadnih ljudi in vsakdanjega življenja, kot rezultat srečanja z antropologijo pa se je sočasno pojavila tudi mikro zgodovina, pristop “od spodaj”. Pri tem avtor ni mogel mimo protislovij, povezanih s samim razumevanjem pojmov kultura, ljudstvo, civilizacija ipd....VEČ |
2007
Avtor se loteva psihoanalitskih interpretacij političnega, ideologije, kulture in religije, pri tem pa upošteva najvidnejše teoretike 20. stoletja – od Freuda, avtorjev znamenite franfkurtske šole, Lacana, Badiouja, Barthesa, Foucaulta, Derridaja do Žižka in drugih sodobnikov. VEČ |
2006
Zgodovina, kultura in ustvarjalnost starih Grkov, izražene v njihovih mitih, filozofiji, književnosti in umetnosti so vgrajene v temelje sodobne civilizacije in ostajajo stalni vir navdiha na različnih področjih človekovega delovanja in mišljenja. Stephen Bertman je v pričujočem delu na enem mestu strnil in razložil glavne grške ideje, predvsem pa njihovo vlogo in vpliv na vsakdanje življenje...VEČ |
2005
Pričujoče delo dveh britanskih kulturnih in socialnih zgodovinarjev, Ase Briggsa in Petra Burkea prikazuje celovit zgodovinski pregled ključnih tehnoloških in civilizacijskih prebojev, v katerih so nastajali in se razvijali mediji – od Gutenberga do interneta. Ti preboji imajo svoj kulturni, politični in socialni kontekst, najsi bo to zgodnje moderna Evropa, v kateri z mediji nastane javna sfera...VEČ |
2005
Z modo, modnimi oblačili, modnim oglaševanjem in modnimi revijami ter modno industrijo se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, malo pa je resnih družboslovnih del, ki bi ta neločljivi del naših življenj globlje raziskala in pojasnila. Malcolm Barnard v pričujoči knjigi modo analizira ne le kot kulturni in komunikacijski pojav, ampak tudi skozi njene socialne, politične in spolne vidike. VEČ |
2005
Skupnost je bila v sociologiji dolgo časa potisnjena na obrobje in ji niso pripisovali večjega pomena niti za družbeni niti za osebnostni razvoj. V zadnjem času se odnos spreminja. Avtor v pričujoči knjigi predstavi in oceni klasične, novejše in sodobne teorije skupnosti. V ospredju njegovega zanimanja so razlike in prelomi v razmerju med posameznikom in družbo v moderni in postmoderni družbi. VEČ |
2000
Avtor zarisuje zgodovinski tok razvoja mednarodnih odnosov v svetu z začetki v staroveških civilizacijah in grškem mikrokozmosu, nato prehode iz srednjega veka v kapitalizem, obdobje med vestfalskim mirovnim kongresom in francosko revolucijo, posebej pomen slednje za razvoj mednarodnih odnosov, čas med sveto alianso in prvo svetovno vojno, obdobje med obema vojnama, razvoj mednarodnih odnosov po...VEČ |
2000
Delo pomeni v polju znanosti o mednarodnih odnosih velik podvig, saj je večina del na temo mednarodnih odnosov politoloških in v svetu so le redke monografije, ki se posvečajo njihovim sociološkim vidikom. V središču avtorjevega zanimanja je proces globalizacije, ki terja premik naprej od raziskovanja države. V tem kontekstu predstavlja in kritično sooča različne teorije o mednarodnih odnosih ter...VEČ |
1996
Osem moških: pisatelj, protestantski pastor, zdravnik, antropolog ... čustveno in iz lastnih izkušenj razmišlja o očetovstvu in o moškosti, o vlogi moškega kot moža, očeta, sina, partnerja. To je knjiga izpovedi švedskih moških, kjer so, po besedah enega od avtorjev, “časi, ko je moški prišel domov, zaigral vlogo izčrpanega moškega hranilca in se zavalil na naslonjač, žena pa mu je šla...VEČ |
1996
Avtor, profesor zgodovine na Univerzi Lancaster, strnjeno predstavlja socialnopolitični okvir in pogoje, v katerih je nastajal in prišel na oblast italijanski fašizem. Posebej opisuje vzpon in življenjsko pot Benita Mussolinija, fašistično diktaturo, mednarodne razsežnosti italijanskega imperializma in vlogo Italije v 2. svetovni vojni. Bolj kot zgodovinska razprava je to briljanten esej o...VEČ |